Padla je ključna nadzorna točka
V Gorskem Karabahu, kjer Azerbajdžan dosega vojaške uspehe proti Armeniji, so ujeti civilisti in novinarji.
Odpri galerijo
INFOGRAFIKA: Delo
Predstavniki mednarodno nepriznanega Artsaha, kakor po armensko pravijo Gorskemu Karabahu, so danes priznali, da so povsem izgubili nadzor nad Šušo, enim od strateško najpomembnejših mest v republiki. Azerbajdžan z napadi ne popušča, območje pa je začelo zapuščati armensko prebivalstvo.
Staro armensko reklo pravi, da tisti, ki nadzira mesto, ki se mu po azerbajdžansko pravi Šuša, po armensko pa Šuši, nadzira celotni Gorski Karabah. Ostri spopadi za to utrjeno gorsko mestece, ki leži le 12 kilometrov od prestolnice Stepanakert, so potekali dober teden, včeraj pa je azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev svojemu ljudstvu sporočil veliko novico: »Ta zgodovinski dan je najbrž eden od najbolj veselih dni v mojem življenju. Draga Šuša, ti si osvobojena!«
V armenskem obrambnem ministrstvu so to novico sprva odločno zanikali, danes pa so v Stepanakertu priznali, da so Azerbajdžanci res zavzeli mesto. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je na twitterju objavilo posnetke opustošene in v bojih razrušene Suše, ki jo zdaj krasijo azerbajdžanske zastave.
V Azerbajdžanu so začeli veliko zmago proslavljati že v nedeljo. Največ veselja je bilo med begunci, ki so 9. maja 1992, ko so Armenci zavzeli Šušo, pobegnili v Azerbajdžan, kjer še vedno živijo v začasnih prebivališčih. Okoli 600.000 Azerbajdžancev je zapustilo domove, ko so Armenci prevzeli nadzor nad Karabahom in nekaj okoliškimi azerbajdžanskimi regijami.
Zdaj je bojazen, da bo tok beguncev potekal v drugo smer. Pogromi, ki so jih pred sto leti v nekdanji karabaški prestolnici Šuša doživeli njihovi predniki, so ostali v kolektivnem spominu Armencev. Nekdanje glavno mesto Karabaškega hanata in središče azerbajdžanske kulture, ki je bilo v 19. stoletju eno najpomembnejših mest na Kavkazu, večje in uspešnejše od Bakuja ali Erevana, so na začetku te zadnje vojne zapustili vsi Azerbajdžanci. Po »osvoboditvi« bo to nekdaj priljubljeno sovjetsko letovišče najbrž ostalo še brez nekaj več kot 4.000 preostalih armenskih prebivalcev.
Predstavniki armenskih oblasti o načrtih za evakuacijo nočejo govoriti, a ljudje bežijo: poljski novinar Witold Repetowitz je v nedeljo na twitterju objavil video posnetke ogromne kolone vozil, ki se je prebijala iz karabaške prestolnice Stepanakert.
Ogrožen je tudi kopenski dostop do Karabaha. V Erevanu trdijo, da imajo obe cestni povezavi še vedno pod nadzorom, a so obe sami zaprli, zato so iz mednarodne organizacije Poročevalci brez meja (RSF) že konec prejšnjega tedna sporočili, da je v Stepanakertu ujetih okoli 80 tujih in lokalnih novinarjev, ki se zaradi azerbajdžanskega obstreljevanja ne morejo vrniti v Armenijo, ne da bi tvegali življenje. »RSF poziva Združene narode, Svet Evrope in Azerbajdžan, naj naredijo vse za evakuacijo civilnega prebivalstva,« so zapisali v tej organizaciji s sedežem v Parizu.
Staro armensko reklo pravi, da tisti, ki nadzira mesto, ki se mu po azerbajdžansko pravi Šuša, po armensko pa Šuši, nadzira celotni Gorski Karabah. Ostri spopadi za to utrjeno gorsko mestece, ki leži le 12 kilometrov od prestolnice Stepanakert, so potekali dober teden, včeraj pa je azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev svojemu ljudstvu sporočil veliko novico: »Ta zgodovinski dan je najbrž eden od najbolj veselih dni v mojem življenju. Draga Šuša, ti si osvobojena!«
Nad armenskim ozemljem sestreljen ruski helikopter
Ruska vojska je sporočila, da je bil nad ozemljem Armenije blizu meje z Azerbajdžanom danes sestreljen ruski vojaški helikopter Mi-24. Dva člana posadke sta umrla, eden je bil ranjen, navaja Reuters. Odgovornost za sestrelitev je prevzela azerbajdžanska stran, ki se je Rusiji opravičila in pojasnila, da je šlo za nesrečo. V Bakuju so Moskvi ponudili kompenzacijo. Ka. M.
Ruska vojska je sporočila, da je bil nad ozemljem Armenije blizu meje z Azerbajdžanom danes sestreljen ruski vojaški helikopter Mi-24. Dva člana posadke sta umrla, eden je bil ranjen, navaja Reuters. Odgovornost za sestrelitev je prevzela azerbajdžanska stran, ki se je Rusiji opravičila in pojasnila, da je šlo za nesrečo. V Bakuju so Moskvi ponudili kompenzacijo. Ka. M.
V armenskem obrambnem ministrstvu so to novico sprva odločno zanikali, danes pa so v Stepanakertu priznali, da so Azerbajdžanci res zavzeli mesto. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je na twitterju objavilo posnetke opustošene in v bojih razrušene Suše, ki jo zdaj krasijo azerbajdžanske zastave.
V Azerbajdžanu so začeli veliko zmago proslavljati že v nedeljo. Največ veselja je bilo med begunci, ki so 9. maja 1992, ko so Armenci zavzeli Šušo, pobegnili v Azerbajdžan, kjer še vedno živijo v začasnih prebivališčih. Okoli 600.000 Azerbajdžancev je zapustilo domove, ko so Armenci prevzeli nadzor nad Karabahom in nekaj okoliškimi azerbajdžanskimi regijami.
»Gorski Karabah je neodtujljivi del Azerbajdžana,« je včeraj za BBC ponovil azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev. Tamkajšnjemu armenskemu prebivalstvu je po njegovih besedah Baku pripravljen ponuditi »neko stopno samouprave, na primer mestno upravo ali kulturno avtonomijo«.
INFOGRAFIKA: Delo
Ljudje bežijo
Predstavniki armenskih oblasti o načrtih za evakuacijo nočejo govoriti, a ljudje bežijo: poljski novinar Witold Repetowitz je v nedeljo na twitterju objavil video posnetke ogromne kolone vozil, ki se je prebijala iz karabaške prestolnice Stepanakert.
Ogrožen je tudi kopenski dostop do Karabaha. V Erevanu trdijo, da imajo obe cestni povezavi še vedno pod nadzorom, a so obe sami zaprli, zato so iz mednarodne organizacije Poročevalci brez meja (RSF) že konec prejšnjega tedna sporočili, da je v Stepanakertu ujetih okoli 80 tujih in lokalnih novinarjev, ki se zaradi azerbajdžanskega obstreljevanja ne morejo vrniti v Armenijo, ne da bi tvegali življenje. »RSF poziva Združene narode, Svet Evrope in Azerbajdžan, naj naredijo vse za evakuacijo civilnega prebivalstva,« so zapisali v tej organizaciji s sedežem v Parizu.
