Pahor v ZN izrazil podporo učinkovitemu multilateralizmu
Govor je razdelil v sklope: multilateralizem, tehnološki razvoj in varnost, okolje in biotska raznolikost, solidarnost in človekove pravice ter 75 let ZN.
Odpri galerijo
75. zasedanje Generalne skupščine ZN, ki letos zaradi pandemije koronavirusa poteka virtualno. Na fotografiji Borut Pahor na posnetku govora. FOTO: United Nations Via Reuters
Predsednik Borut Pahor je v svojem virtualnem govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 75. zasedanja Generalne skupščine ZN izrazil podporo učinkovitemu multilateralizmu, govor pa sklenil z optimistično noto soimenjaka Borisa Pahorja, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči za izhod iz kriz.
Svoj govor je razdelil v pet tematskih sklopov - multilateralizem, tehnološki razvoj in varnost, okolje in biotska raznolikost, solidarnost in človekove pravice ter 75 let Združenih narodov, o čemer je že v ponedeljek potekal poseben temu namenjen vrh z govori svetovnih voditeljev, ki se ga je virtualno tako kot ostali udeležil tudi sam. Letošnja splošna razprava poteka virtualno zaradi pandemije koronavirusa in voditelji nastopajo z vnaprej posnetimi govori, ki jih predvajajo v dvorani GS ZN.
Predsednik je uvodoma poudaril, da je učinkoviti multilateralizem najboljši način za soočanje z grožnjami, kot so svetovne zdravstvene ter gospodarske krize in propadanje okolja. »Danes nihče ne more biti dovolj močan, da bi se sam soočal z grožnjami človeštvu. Skupaj moramo biti pozorni, dejavni, odgovorni, pogumni in modri,« je dejal.
Svet je vse bolj odvisen od novih tehnologij in digitalne infrastrukture, ki morajo delati v prid človeštvu in Slovenija je v ta namen novembra lani ustanovila prvi mednarodni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca. »Eden glavnih izzivov je kibernetska varnost,« je opozoril Pahor in dodal, da mora biti kibernetski prostor varen, globalen, odprt, svoboden in vključujoč.
Zavzel se je za učinkovit, na mednarodnih pogodbah temelječ, mednarodni nadzor nad orožjem in reševanje s tem povezanih vprašanj po mirni poti. Poudaril je, da je za trajni mir in spravo potrebno kaznovati hude kršitve človekovih pravic, zato Slovenija podpira Mednarodno kazensko sodišče ICC in bo še naprej vzpodbujala partnerstvo in sodelovanje v okvirju ZN in drugih forumov.
Slovenija je še posebej aktivna v prizadevanjih za odstranjevanje kopenskih min, ki prizadenejo življenje civilistov, zlasti otrok, je poudaril. »Z zadovoljstvom sporočam, da je slovenski neprofitni ITF Ustanovi za krepitev človekove varnosti sredi pandemije uspelo ohraniti svoje operativne zmogljivosti in prisotnost na terenu«, je dejal Pahor.
Izpostavil je še, da je Slovenija pred kratkim prvič prispevala milijon dolarjev v Zeleni podnebni sklad ZN, varstvo okolja pa bo uvrstila med prednostne naloge predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Slovenija se zaveda, da je izguba biotske raznovrstnosti velik svetovni izziv, je še dejal predsednik.
Spomnil je, da je Slovenija v ustavo zapisala pravico do čiste vode. Bila je tudi pobudnik ustanovitve svetovnega dneva čebel 20. maja. »Potrjujem zavezanost Slovenije in svojo osebno zavzetost, da zaustavimo propadanje biotske raznolikosti in zaustavimo učinke podnebnih sprememb. Zato se pridružujem Pozivu voditeljev za naravo,« je dejal.
Koronavirus je po Pahorjevih besedah prinesel ostro spoznanje o pomenu solidarnosti in sodelovanja tudi znotraj organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija. Pandemija pušča uničujoče družbene in gospodarske posledice, življenja pa so odvisna od natančnih in pravočasnih informacij. »Zato je polno uveljavljanje pravice do svobode izražanja, dostop do javnih informacij in zaščita novinarjev, ključnega pomena za dobrobit naše družbe«.
Neodvisna Slovenija je nastala iz navdiha v prizadevanjih za demokracijo in temeljne pravice in zaveda se, da človekove pravice nikoli ne morejo biti samoumevne, kar potrjuje tudi kriza koronavirusa, je še poudaril Pahor. »Še enkrat moramo poudariti, da v sodobnih družbah ni prostora za diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine. Nihče ne sme biti zapostavljen. Ko obeležujemo 25 let sprejetja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, praznujemo dosežke na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk,« je dejal.
V delu govora o 75. obletnici ZN je ponovil, kar je dejal že v ponedeljek. Namreč, da so naši predniki z ustanovitvijo ZN zavrnili »še eno popolno vojno, nesmiselno umiranje in trpljenje, nacionalistične in skrajne težnje«.
»Drži, ZN niso uspeli preprečiti vseh konfliktov, pogosto bi se lahko in bi se morali odzvati hitreje, bolje in odločneje. Moramo pa se strinjati, da je svet od 24. oktobra 1945 boljši zaradi ZN. Naši predhodniki so pred 75 leti zgradili prvi most. Danes je naš svet tesno prepletena mreža mostov in prosim vas, da jih ne rušite zaradi sedanjih in prihodnjih rodov, zaradi svojih najdražjih in sebe,« je povedal.
Pahor je na koncu vsem čestital, tako prednikom za pogum in vizijo, sedanji generaciji in tudi mladim, da bodo boljši kot njihovi starši. Zadnjo besedo pa je posvetil slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je znan tudi kot najstarejši preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč in ki je pri svojih 107 letih še vedno neustrašen borec proti vsem totalitarizmom. Boris Pahor pravi, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči, da najde pot iz kriz k bolj etičnemu človeku. Borut Pahor pravi, da mu verjame.
Svoj govor je razdelil v pet tematskih sklopov - multilateralizem, tehnološki razvoj in varnost, okolje in biotska raznolikost, solidarnost in človekove pravice ter 75 let Združenih narodov, o čemer je že v ponedeljek potekal poseben temu namenjen vrh z govori svetovnih voditeljev, ki se ga je virtualno tako kot ostali udeležil tudi sam. Letošnja splošna razprava poteka virtualno zaradi pandemije koronavirusa in voditelji nastopajo z vnaprej posnetimi govori, ki jih predvajajo v dvorani GS ZN.
Predsednik je uvodoma poudaril, da je učinkoviti multilateralizem najboljši način za soočanje z grožnjami, kot so svetovne zdravstvene ter gospodarske krize in propadanje okolja. »Danes nihče ne more biti dovolj močan, da bi se sam soočal z grožnjami človeštvu. Skupaj moramo biti pozorni, dejavni, odgovorni, pogumni in modri,« je dejal.
Svet je vse bolj odvisen od novih tehnologij in digitalne infrastrukture, ki morajo delati v prid človeštvu in Slovenija je v ta namen novembra lani ustanovila prvi mednarodni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca. »Eden glavnih izzivov je kibernetska varnost,« je opozoril Pahor in dodal, da mora biti kibernetski prostor varen, globalen, odprt, svoboden in vključujoč.
Zavzel se je za učinkovit, na mednarodnih pogodbah temelječ, mednarodni nadzor nad orožjem in reševanje s tem povezanih vprašanj po mirni poti. Poudaril je, da je za trajni mir in spravo potrebno kaznovati hude kršitve človekovih pravic, zato Slovenija podpira Mednarodno kazensko sodišče ICC in bo še naprej vzpodbujala partnerstvo in sodelovanje v okvirju ZN in drugih forumov.
Slovenija je še posebej aktivna v prizadevanjih za odstranjevanje kopenskih min, ki prizadenejo življenje civilistov, zlasti otrok, je poudaril. »Z zadovoljstvom sporočam, da je slovenski neprofitni ITF Ustanovi za krepitev človekove varnosti sredi pandemije uspelo ohraniti svoje operativne zmogljivosti in prisotnost na terenu«, je dejal Pahor.
Izpostavil je še, da je Slovenija pred kratkim prvič prispevala milijon dolarjev v Zeleni podnebni sklad ZN, varstvo okolja pa bo uvrstila med prednostne naloge predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Slovenija se zaveda, da je izguba biotske raznovrstnosti velik svetovni izziv, je še dejal predsednik.
Slovenski predsednik tudi o pomenu solidarnosti in sodelovanja v času koronavirusa
Spomnil je, da je Slovenija v ustavo zapisala pravico do čiste vode. Bila je tudi pobudnik ustanovitve svetovnega dneva čebel 20. maja. »Potrjujem zavezanost Slovenije in svojo osebno zavzetost, da zaustavimo propadanje biotske raznolikosti in zaustavimo učinke podnebnih sprememb. Zato se pridružujem Pozivu voditeljev za naravo,« je dejal.
Koronavirus je po Pahorjevih besedah prinesel ostro spoznanje o pomenu solidarnosti in sodelovanja tudi znotraj organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija. Pandemija pušča uničujoče družbene in gospodarske posledice, življenja pa so odvisna od natančnih in pravočasnih informacij. »Zato je polno uveljavljanje pravice do svobode izražanja, dostop do javnih informacij in zaščita novinarjev, ključnega pomena za dobrobit naše družbe«.
Neodvisna Slovenija je nastala iz navdiha v prizadevanjih za demokracijo in temeljne pravice in zaveda se, da človekove pravice nikoli ne morejo biti samoumevne, kar potrjuje tudi kriza koronavirusa, je še poudaril Pahor. »Še enkrat moramo poudariti, da v sodobnih družbah ni prostora za diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine. Nihče ne sme biti zapostavljen. Ko obeležujemo 25 let sprejetja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, praznujemo dosežke na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk,« je dejal.
V delu govora o 75. obletnici ZN je ponovil, kar je dejal že v ponedeljek. Namreč, da so naši predniki z ustanovitvijo ZN zavrnili »še eno popolno vojno, nesmiselno umiranje in trpljenje, nacionalistične in skrajne težnje«.
»Drži, ZN niso uspeli preprečiti vseh konfliktov, pogosto bi se lahko in bi se morali odzvati hitreje, bolje in odločneje. Moramo pa se strinjati, da je svet od 24. oktobra 1945 boljši zaradi ZN. Naši predhodniki so pred 75 leti zgradili prvi most. Danes je naš svet tesno prepletena mreža mostov in prosim vas, da jih ne rušite zaradi sedanjih in prihodnjih rodov, zaradi svojih najdražjih in sebe,« je povedal.
Pahor je na koncu vsem čestital, tako prednikom za pogum in vizijo, sedanji generaciji in tudi mladim, da bodo boljši kot njihovi starši. Zadnjo besedo pa je posvetil slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je znan tudi kot najstarejši preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč in ki je pri svojih 107 letih še vedno neustrašen borec proti vsem totalitarizmom. Boris Pahor pravi, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči, da najde pot iz kriz k bolj etičnemu človeku. Borut Pahor pravi, da mu verjame.
