Pakistanska aktivistka na varnem
V ZDA je zaprosila za mednarodno zaščito, še vedno pa se boji za življenje staršev.
Odpri galerijo
Pakistanska borka za pravice žensk Gulalai Ismail je končno pripotovala v ZDA. FOTO: Olivier Douliery/AFP
Gulalai Ismail je za svoj boj za pravice pakistanskih deklet dobila priznanja na mednarodni ravni in domačih tleh – vse dokler ni nastopila proti spolnemu nasilju in izginotjem, ki naj bi jih zakrivila vojska na severozahodu Pakistana. Takrat so se razmere drastično spremenile, pred grožnjami je morala bežati, mesece se je skrivala, oblast ji je prepovedala zapustiti državo, nad njo so se zgrinjale številne obtožbe, naposled pa ji je le uspelo pripotovati k sestri v New York, kjer je zaprosila za azil. »Zadnji meseci so bili grozni. Grozili so mi, me nadlegovali, srečna sem, ker sem živa,« je povedala v izjavi za javnost.
»Nikoli nisem hotela zapustiti Pakistana,« je poudarila v pogovoru za AFP. Toda moč vojske tam je še vedno tako velika, da je bilo njeno življenje ogroženo. Njeno delo pa nikakor ni končano: »Verjamem, da lahko pripomorem k razvoju demokracije in miru v Pakistanu,« pravi 32-letna aktivistka, čeprav se za zdaj lahko bori le iz tujine. »Če bi pristala v zaporu in bi me več let mučili, mojega glasu ne bi bilo mogoče slišati.«
In čeprav se zdi, da je na varnem, v resnici ni povsem mirna. Ker so ZDA zgodovinska zaveznica Pakistana, je izrazila strah, da jo bodo vrnili v domovino, čeprav so ji predstavniki State Departmenta zagotovili, da se to ne bo zgodilo. Še naprej se tudi boji za življenje staršev in navsezadnje vseh tistih, ki so ji v domovini pomagali, zato njihova imena skrbno skriva.
Bila je še najstnica, ko je leta 2001 ustanovila nevladno organizacijo Aware Girls, ki si prizadeva za enakost med spoloma v zelo konservativnem severozahodu Pakistana. Leta 2013 je oblikovala skupino stotih žensk, ki so se borile proti globoko zakoreninjenemu nasilju nad ženskami v domačem okolju in porokam z mladoletnicami.
Pripravila je več protestov, zadnjega maja letos po posilstvu in smrti desetletnega paštunskega dekleta v predmestju Islamabada. Zato jo je doletela še obtožba napeljevanja proti državi; odtlej je bila na begu. Pred dvema letoma je dobila za svoja prizadevanja za človekove pravice prestižno nagrado Ane Politkovske, leto prej jo je počastila francoska fundacija Chirac in sprejela nekdanja prva dama ZDA Michelle Obama.
Boj nadaljuje
»Nikoli nisem hotela zapustiti Pakistana,« je poudarila v pogovoru za AFP. Toda moč vojske tam je še vedno tako velika, da je bilo njeno življenje ogroženo. Njeno delo pa nikakor ni končano: »Verjamem, da lahko pripomorem k razvoju demokracije in miru v Pakistanu,« pravi 32-letna aktivistka, čeprav se za zdaj lahko bori le iz tujine. »Če bi pristala v zaporu in bi me več let mučili, mojega glasu ne bi bilo mogoče slišati.«
In čeprav se zdi, da je na varnem, v resnici ni povsem mirna. Ker so ZDA zgodovinska zaveznica Pakistana, je izrazila strah, da jo bodo vrnili v domovino, čeprav so ji predstavniki State Departmenta zagotovili, da se to ne bo zgodilo. Še naprej se tudi boji za življenje staršev in navsezadnje vseh tistih, ki so ji v domovini pomagali, zato njihova imena skrbno skriva.
Pred dvema letoma je dobila nagrado Ane Politkovske. FOTO: Olivier Douliery/AFP
Bila je še najstnica, ko je leta 2001 ustanovila nevladno organizacijo Aware Girls, ki si prizadeva za enakost med spoloma v zelo konservativnem severozahodu Pakistana. Leta 2013 je oblikovala skupino stotih žensk, ki so se borile proti globoko zakoreninjenemu nasilju nad ženskami v domačem okolju in porokam z mladoletnicami.
Na begu od maja
Pripravila je več protestov, zadnjega maja letos po posilstvu in smrti desetletnega paštunskega dekleta v predmestju Islamabada. Zato jo je doletela še obtožba napeljevanja proti državi; odtlej je bila na begu. Pred dvema letoma je dobila za svoja prizadevanja za človekove pravice prestižno nagrado Ane Politkovske, leto prej jo je počastila francoska fundacija Chirac in sprejela nekdanja prva dama ZDA Michelle Obama.
