Papež: Cerkev je ranjena zaradi lastnega greha

Frančiškove maše ob sklepu svetovnega srečanja mladih v Panami se je udeležilo 700.000 vernikov.

Objavljeno
27. januar 2019 18.15
Posodobljeno
27. januar 2019 19.52
Papež Frančišek je danes popoldne po našem času ob zaključku svetovnega srečanja mladih v Panami maševal  pred velikansko množico vernikov iz vsega sveta. FOTO: Reuters/Henry Romero 
Zaščita migrantov je ključna tema papeža Frančiška, zato ji je namenil veliko pozornost tudi med svojim petdnevnim obiskom v Panami na 34. svetovnem srečanju mladih. Obisk je danes sklenil z osrednjo mašo v mestnem parku Metro, ki se jo je po ocenah organizatorjev udeležilo 700.000 vernikov iz vsega sveta, 35 tudi iz Slovenije. Med njimi so bili tudi predsedniki Kolumbije, Kostarike, Salvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Paname in Portugalske, kjer bo leta 2022 naslednje svetovno srečanje mladih.

Papež je v Panami posebej izpostavil, da »želimo biti cerkev, ki spodbuja kulturo, sposobno sprejemati, varovati, spodbujati in integrirati; ki ne stigmatizira in še manj posplošuje z najbolj absurdno in neodgovorno obsodbo vsakega migranta kot prinašalca družbenega zla«. Ostro je obsodil »idolatrijo meja«.

Revolucionarna zunanja politika

V Vatikanu so 17. januarja predstavili dokument Oddelka za migrante in begunce, v katerem so predstavljena papeževa stališča do migrantov, beguncev in trgovine z ljudmi. »Res je, da migracije rojevajo izzive in trpljenje, ampak bogatijo naše skupnosti, krajevne cerkve in družbo vseh celin,« pravi Frančišek v tem dokumentu. In nadaljuje, da se ljudje selijo zaradi iskanja boljših razmer za svoje življenje, boljše prihodnosti otrok ter družin. Zaradi te globoke težnje so šli skozi stoletja na pot milijoni ljudi. Človeška zgodovina je zaznamovana z različnimi vrstami potovanj migrantov, izgnanih in preganjanih.

Dokument so nasprotniki sprejemanja migrantov napadli, češ da je še radikalnejši od Marakešega sporazuma in da se papež z njim kot verski poglavar vmešava v notranje zadeve sekularnih suverenih držav in da pritiska na Bruselj, kako naj te države uredijo lastno politiko glede sprejemanja migrantov.

Sveti sedež že dve leti tesno sodeluje z Združenimi narodi v prizadevanju, da bi dobrodošlica migrantom postala trajna dediščina Frančiškovega pontifikata. Zavzema se za odpravo razlike med begunci in migranti, kar je temeljna klasifikacija, ki določa ravnanje držav do prišlekov. »Sveti sedež je večkrat poudaril, da smo bili pred delitvijo z mejami ena velika človeška družina in pozval k bolj humanemu odnosu do globalnih selitev,« je dejal slovenski nadškof Ivan Jurkovič, apostolski nuncij in stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi.

Sveti sedež o migrantih


Stališče Svetega sedeža do migrantov in beguncev, ki ga dosledno zagovarja v Združenih narodih, velja v globalnem kontekstu za revolucionarno. Za kaj se zavzema?

Migrantom in beguncem pripadajo zdravstvena oskrba, izobraževanje in minimalna plača.

Vsi imajo pravico do izbire kraja bivanja.

Pripor za otroke in družine ni sprejemljiv, povezati je treba celo daljne sorodstvo neodvisno od finančnih težav.

Treba je povečati mednarodni proračun za države, ki sprejemajo migrante in begunce.

Državljanstvo je treba priznati z rojstvom, države pa morajo zagotoviti hitro in pristopno pot do državljanstva.

Zahtevo o poznavanju krajevnega jezika za pridobitev državljanstva imigrantov, še posebej pri starejših od 50 let, je treba ukiniti.


V Panami je Frančišek spregovoril tudi o pedofilskih škandalih v cerkvi, ki so jo pretresli v temeljih. Na srečanju s klerom in predstavniki katoliških laičnih organizacij je dejal, da je eden od razlogov za izgubo upanja pri duhovnikih, posvečenih osebah in drugih katoličanih tudi sama cerkev, ki je ranjena zaradi svojega greha in pogosto ni slišala številnih krikov ljudi. Na kosilu z deseterico mladih iz različnih koncev sveta ga je predstavnica ZDA Brenda Noriega vprašala o spolnih zlorabah v cerkvi in papež ji je odgovoril, da gre za velik zločin. Da do zlorab ne bil več prihajalo in da bi kolikor je mogoče povrnili zaupanje vernikov v duhovščino, bo od 21. do 24. februarja v Rimu srečanje predsednikov škofovskih konferenc iz vsega sveta, na katerem naj bi se po papeževih besedah konkretno soočili s tem škandaloznim dogajanjem. Vsak škof naj bi po vrnitvi v domovino natanko vedel, kako mora ukrepati v primerih spolnih zlorab v cerkvi.

Pravica do prihodnosti

V Panami je Frančišek govoril o otrocih, ki so prikrajšani za otroštvo in šolanje, o zlorabljanju in izkoriščanju žensk, o mladih, ki so jim ukradli upanje v prihodnost, ker se niso mogli izobraževati in ne dobijo dostojnega dela, o osamljenosti in zapuščenosti starejših, o domorodnih ljudstvih, ki jim jemljejo zemljo, korenine in kulturo, o potrošništvu in družbi, ki »je izgubila sposobnost, da joka in da jo gane bolečina ljudi«. »Pravica do prihodnosti je človekova pravica,« meni papež.

Težavam ni konca

Leto 2018 je bilo v več pogledih težavno za papeža Frančiška, predvsem zaradi izbruha novih škandalov, povezanih z duhovniškimi zlorabami, vendar se tudi leto 2019 ni začelo dobro. Začelo se je z novico, da je argentinski škof Gustavo Zanchetta, ki je prišel delat v Vatikan na papeževo osebno povabilo, prav tako obtožen spolnih zlorab. Papež ga je imenoval na novo delovno mesto cenilca v upravi premoženja Svetega sedeža (APSA), ki nadzira večino vatikanskih financ. Glede na to, da APSA nikoli prej ni imela cenilca, ni jasno, kaj naj bi Zanchetta pravzaprav delal. Pred nedavnim so argentinski mediji poročali, da so trije duhovniki vatikanskemu nunciju v Argentini Zanchetto obtožili zlorabe moči ter ekonomske in spolne zlorabe v semenišču v Oránu. Če se pokaže, da je papež za te obtožbe vedel in da so škofa celo prav zaradi njih umaknil iz Argentine, bo izgubil verodostojnost.