Papež Janez Pavel II. umrl

Vatikan je potrdil, da je papež Janez Pavel II. po dolgoletni bolezni umrl v 85. letu starosti. Njegovo srce po hudi vročini preprosto ni več zdržalo. Trg sv. Petra, kjer je zbranih na tisoče vernikov, je zavit v žalost in molitev.

Objavljeno
03. april 2005 01.28
Za papeža molijo po celem svetu
Vatikan/Varšava/Washington/Ljubljana/Jeruzalem - Vatikan je nekaj po 22. uri sporočil, da je papež Janez Pavel II. umrl ob 21. 37. "Sveti oče je umrl ob 21.37 v svojem stanovanju. Vsi postopki, ki so zapisani v apostolski konstituciji Universi dominici gregis, ki jih je zapisal papež Janez Pavel II. leta 1996, so sproženi," je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je vatikanski tiskovni predstavnik posredoval novinarjem po elektronski pošti.

Smrt papeža je sicer zbrani množici kakih 70.000 vernikov na Trgu Svetega Petra v Vatikanu ob koncu bedenja sporočil kardinal Camillo Ruini, generalni vikar mesta Rim, tako kot to veleva tradicija. Na Trgu Svetega Petra so ob tem zadoneli cerkveni zvonovi. Nato pa je na trg prispel državni sekretar Angelo Sodano in začel peti De Profundis.

Združeni v žalosti in molitvi

Na Trgu svetega Petra se je čez dan, kot že zapisano, zbralo čez 70.000 vernikov z vsega sveta. Romarji so z več sto letali prispeli na rimsko letališče in iskali informacije o neposrednih javnih povezavah za Vatikan, zato se je rimska občina že odločila za okrepitev in izboljšanje javnih transportnih sredstev. Ko je Vatikan objavil tragično, a pričakovano novico, je množico zajel jok in hlipanje, nato pa so se zbrali in molili za papeževo dušo in blagoslovljen prehod v večno življenje.

Ob 19. uri se je še odzival

Nekaj po 19. uri so z zamudo izdali zadnje poročilo o njegovem zdravstvenem stanju, tik pred tem pa se je od zdravniških virov izvedelo, da je papeževo zdravstveno stanje izredno slabo, toda njegovo srce " še vztraja" . Po navedbah Vatikana je bilo papeževo zdravje ob 19. uri še naprej kritično, od poznega dopoldneva pa se je boril še z visoko vročino. Kljub temu je bil še pri zavesti, saj se odzival na besede svojih bližnjih, ki mu v tej agoniji stali ob strani.

Kot pa je istočasno poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, je papež postopoma izgubljal zavest, njegovo zdravstveno stanje pa po virih zdravnikov razglasila za "nepovratno".

Zavest pomalem izgubljal ves dan

Nekaj pred poldnevom je Vatikan objavil prvo poročilo, v katerem so sporočili, da je splošno zdravstveno stanje papeža v primerjavi s petkom nespremenjeno. Kot je še dejal Navarro - Valls, je papež občasno izgubljal zavest, a je bil priseben. " Včasih se zdi, kot da bi počival z zaprtimi očmi, toda ko spregovoriš z njim, odpre oči, " je še dejal in dodal, da je 84-letnemu papežu povedal, da je bilo v petek zvečer na Trgu svetega Petra več tisoč mladih. "Zdi se, da je imel v mislih prav njih, ko je s svojimi besedami, ki jih je večkrat ponovil, dejal: Pričakoval sem vas. Sedaj ste prišli k meni. Zahvaljujem se vam," je dejal Navarro-Valls.

Prefekt kongregacije za doktrino vere, nemški kardinal Joseph Ratzinger pa je za televizijo Sky Italia dejal, da se je papež poslovil od njega in se mu zahvalil za delo v preteklih letih.

Ne jokajte za mano!

Po pisanju milanskega časnika Corriere della sera pa je 84-letni vrhovni poglavar rimskokatoliške cerkve napisal poslednje sporočilo. Sporočilo je napisal mukoma in ob pomoči svojega tajnika. V pismu prosi poljske redovnice, ki so bile ob njem v času njegovega 26-letnega pontifikata, naj ne jočejo za njim. "Jaz sem veder, bodite tudi vi," je po pisanju časnika sporočil papež.

Kardinali bodo izbral novega vodjo

V Vatikan je prispelo tudi več kardinalov; losangeleški nadškof, ameriški kardinal Roger Mahony, mehiški kardinal Norberto Rivera in kardinal iz Nikaragve Miguel Obando. Najtesnejši papeževi zaupniki so se okrog umirajočega svetega očeta zbrali v petek. Med njimi so poleg kardinala Ruinija še vatikanski minister za zdravje, mehiški kardinal Javier Lozano , ter nemški kardinal Joseph Ratzinger, ki velja za ideologa Vatikana.

Kardinali bodo v Vatikanu po posebnem postopku, imenovanem konklave, izbrali novega vrhovnega poglavarja rimskokatoliške cerkve. Pravico in dolžnost voliti papeža imajo kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let. Takih je trenutno 117 ter eden in pectore, kar pomeni, da njegovo ime še ni bilo razkrito.

Papežu bodo posvetili poštno znamko

Vatikanska pošta bo izdala posebno znamko, ki bo v uporabi le do izvolitve novega papeža. V skladu s tradicijo bo na znamki podoba dveh prekrižanih ključev, ne bo pa papeškega pokrivala. Zadnjič so takšno znamko izdali leta 1978 ob smrti papeža Janeza Pavla I..

Številni verniki prebedeli noč

Na Trgu svetega Petra v Vatikanu pa je davi še vedno vztrajalo kakih tisoč vernikov, ki so noč prebedeli v molitvi in pričakovanju novic o papežu. Potem, ko je Vatikan v petek zvečer sporočil, da se je zdravstveno stanje vrhovnega poglavarja rimskokatoliške cerkve poslabšalo, se je na trgu pred Baziliko svetega Petra, ki je to noč izjemoma odprt, zbralo kakih 60.000 ljudi, ponoči pa se je množica počasi razkropila. Ljudje pa so se zbirali tudi v drugih mestih.

Molitve v papeževem rojstnem kraju

Na Poljskem, domovini na smrt bolnega papeža, so številni verniki noč na soboto prebedeli v cerkvah in molili. V Krakovu, kjer je Karol Wojtyla služboval kot škof, se je pred škofovsko palačo, z okna katere je med obiskom na Poljskem papež nagovoril Poljake, v petek zvečer zbralo več tisoč ljudi. Tudi v Wadowicah na jugu države, papeževem rojstnem kraju, so se v cerkvah v petek zvečer zbrale množice vernikov. Potem ko so iz Vatikana v četrtek zvečer sporočili, da je zdravstveno stanje Janeza Pavla II. kritično, številni prebivalci v petek sploh niso odšli na delo.

Molila tudi družina Bush

Za papeža sta molila tudi ameriški predsednik George Bush in prva dama ZDA Laura Bush, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Schott McClellan in dodal, da ameriškega predsednika redno seznanjajo z zdravstvenim stanjem katoliškega poglavarja. Janez Pavel II. je bil prvi papež, ki je obiskal Belo hišo. Leta 1979 se je srečal s takratnim ameriškim predsednikom Jimmyjem Carterjem.

Po državi pa so v večjih cerkvah in katedralah od vzhodne do zahodne obale potekale maše, med drugim v Washingtonu, New Yorku, Bostonu, Chicagu, Detroitu in Los Anglesu. Rimskokatoliška cerkev v ZDA, ki so jo v minulih letih pretresale afere zaradi spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov, šteje okoli 65 milijonov vernikov.

Rožni venci za papeža tudi v Aziji

Za papeža so v Indiji molile sestre reda Misijonark usmiljenja, ki ga je ustanovila mati Tereza. Sestram se je v Kalkuti molitvi pridružilo več sto vernikov. Katoličani v večinsko hindujski Indiji predstavljajo zgolj dva odstotka prebivalstva, vendar pa je večina tamkajšnjega tiska današnje naslovnice namenila prav informacijam o papeževem zdravju. Za papeža so molili tudi na Tajskem in v Maleziji.

Tudi katoličani v Betlehemu in Jeruzalemu se pripravljajo na žalovanje ob morebitni papeževi smrti. Iz Betlehema, kjer je v cerkvi Jezusovega rojstva molilo več vernikov, so sporočili, da bodo v primeru smrti razglasili obdobje žalovanja. V cerkvi Svetega groba v starem središču Jeruzalema pa je kakih deset duhovnikov posebno molitev naslovilo na papeževo zdravje.

Slovenski verniki v večjem številu

V dneh, ko papeževo življenje počasi ugaša in dozoreva za prehod v novo življenje, se verniki v Sloveniji v večjem številu zbirajo k molitvam, je sporočila Slovenska škofovska konferenca. Za papeža verniki molijo vsak dan pri sveti maši, v teh dneh pa so v vseh treh slovenskih škofijah molitve za papeža še posebej goreče, udeležuje pa se jih nadpovprečno število ljudi.

Nedeljske molitve za papeža po slovenskih cerkvah

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran bo v nedeljo ob 10. uri v župniji Marijinega oznanjenja pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani maševal na žegnanjsko nedeljo, med sveto mašo pa bo skupaj z verniki posebej molil tudi za svetega očeta. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani bo prav tako v nedeljo od 15. do 16. ure molitvena ura za papeža. Ob 16. uri bo Uran daroval še sveto mašo za papeža in cerkev.

Na Kureščku bo v nedeljo ob 14. uri čaščenje najsvetejšega, ob 15. uri križev pot, uro kasneje pa bo dekan dekanije Ljubljana Vič-Rakovnik Peter Štumpf daroval sveto mašo za papeža. V župniji Ljubljana-Rakovnik bo ob 18. uri molitev pred najsvetejšim, rožni venec in litanije za papeža. V župniji Radeče bo prav tako ob 18. uri namesto velikonočnega koncerta molitev za papeža.

Mariborski pomožni škof Anton Stres bo v nedeljo ob 10. uri maševal v župniji Griže. Zbrani se bodo v molitvah spominjali tudi svetega očeta. Mariborski pomožni škof Jožef Smej pa bo ob 10. uri v župniji v Murski Soboti, kjer se bodo zbrani prav tako v molitvah spominjali papeža.

Koprski škof Metod Pirih bo v nedeljo ob 10. uri v Štomažu na Vipavskem birmoval, ob 15. uri pa bo v Podnanosu na Vipavskem uršulinka Katja Štemberger v njegovi navzočnosti izrekla večne zaobljube. Ob obeh priložnostih bodo zbrani verniki molili tudi za papeža, še sporočajo iz tiskovnega urada SŠK.

S papežem so povezani tudi bolniki v slovenskih bolnišnicah. V Kliničnem centru v Ljubljani so bolniki po redni maši molili rožni venec, s čimer bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Vsak dan bo po maši še molitev, h kateri so vabljeni ne le bolniki, ampak tudi zdravstveni delavci in drugi. V nedeljo bodo ob 10. uri na župnijskem srečanju bolnikov in starejših v Šentvidu nad Ljubljano molili tudi za papeža, srečanje bo vodil bolniški župnik Miro Šlibar.