Papež ob prazniku Marijinega vnebovzetja kritičen do sodobnih lepotnih idealov

Papež Leon XIV. je bil ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja kritičen do sodobnih lepotnih idealov. Med mašo v poletni rezidenci v Castel Gandolfu je poudaril, da te ideale v glavnem zaznamujeta hedonizem in potrošništvo, medtem ko se prava lepota kaže v ljubezni, poročajo tuje tiskovne agencije

V pridigi je papež govoril o tem, kje v vsakdanjem življenju najdemo pravo lepoto, ki so jo mnogi umetniki upodabljali v Mariji. Ni v tem, da skrivamo znake minevanja časa, ampak v tem, da pokažemo znamenja ljubezni, vtisnjena tudi v naše telo, je poudaril.

»Današnji praznik nas vabi, da razmislimo predvsem o hedonističnih in potrošniških estetskih merilih, ki nam jih vsiljuje svet in ki nas lahko ujamejo v težke vzorce vedenja, zaradi česar zapravljamo dragoceno energijo za stvari, ki v resnici niso pomembne in ne trajajo večno,« je dejal Leon XIV.

Med opoldansko molitvijo v poletni rezidenci v Castel Gandolfu pa je papež prosil za tolažbo in upanje za vse ljudi, ki trpijo zaradi vojn, preganjanja ali stiske. Dejal je, da misli na ljudi v Sveti deželi ter tudi v Ukrajini in Rusiji. Izrazil je tudi solidarnost z diskriminiranimi in preganjanimi kristjani ter zagotovil, da moli za prebivalce Kolumbije, ki jo je nedavno prizadel močan potres.

Stanislav Zore o splavu

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je na osrednji maši ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah poudaril, da je veliki šmaren predvsem praznik upanja. Po njegovih besedah njegovo bistvo sporoča, da Bog človeka, ki ga ljubi, ne pusti v smrti, ampak ga vzame k sebi v življenje, ki presega človeška pričakovanja.

Zore se je v pridigi dotaknil tudi vojn in splava. Opozoril je, da otroci umirajo tako v vojnah kot pri prekinitvah nosečnosti, pri čemer je splav označil za smrt, ki jo po njegovih besedah družba zavija v besede o osebnih odločitvah.

FOTO: Arhiv Dela

Marijo je predstavil kot ženo odprtih dlani in odprtega srca, ob tem pa govoril o človekovi potrebi po nadzoru. »Vse želimo zavarovati, vse želimo nadzorovati, vse načrtovati,« je dejal in dodal, da človek ne more nadzorovati ljubezni, zvestobe in vere.

Na Brezjah je Zoretu prisluhnilo okoli 3000 ljudi, še več romarjev pa naj bi se v slovenskem narodnem Marijinem svetišču zvrstilo čez dan. Brezje so lani obiskali okoli 400.000-krat, v romarskem uradu pa opažajo, da je romarski turizem v porastu.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je medtem na Zaplazu dejal, da je romanje podoba človekovega življenja, ki ima svojo smer in cilj. Po njegovih besedah Marijino vnebovzetje človeka usmerja k nebesom, hkrati pa ga utrjuje za odgovorno življenje na zemlji. Praznik po njegovih besedah nagovarja tudi Slovenijo, ki naj bi svojo prihodnost gradila na spoštovanju življenja, zaupanju, solidarnosti, skrbi za družine in skupnem dobrem.

Na Poljskem odkrili največji Marijin kip v Evropi

 Na Poljskem so ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja s slovesno mašo odkrili ogromen kip Marije. Več kot 55 metrov visok spomenik velja za največji kip Marije v Evropi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kip matere Božje stoji v vasi Konotopie kakih 190 kilometrov severozahodno od prestolnice Varšava. Sam kip je visok 40,6 metra, še 15 metrov pa meri podstavek, ki spominja na krono.

Marijin spomenik je financiral podjetnik Roman Karkosik, ki velja za enega najbogatejših Poljakov. Multimilijonar je za časnik Financial Times pojasnil, da je kip dal postaviti "iz hvaležnosti do Marije". Poljski strokovni portal Architektura Murator je stroške kipa ocenil na 23 milijonov evrov.