Papeževo sporočilo: Ne bojte se novosti

Vsaj 70.000 vernikov in romarjev z vsega sveta se je zbralo­ na Trgu svetega Petra, ko je papež Frančišek včeraj razglasil za blaženega enega izmed svojih predhodnikov, Pavla VI. S tem poklonom krhkemu možu, ki si je upal izpeljati drugi vatikanski koncil in vnesti temeljite reforme, se je končala izredna škofovska sinoda o družini, ki je spodbudila podobno žolčne razprave, kot jih je koncil pred pol stoletja.

Verniki so na prepolnem trgu pred baziliko molili in se zahvaljevali, ker so dobili novega svetnika, analitiki pa so razglabljali, kaj vse se je in ni zgodilo na sinodi, ker so to konservativci preprečili, tako imenovani intelektualci pa dovolili, da se je zgodilo.

Papež Bergoglio jih je s slovesno mašo, ki je bila hkrati razglasitev novega italijanskega svetnika, blaženega Pavla VI., in sklepno dejanje prelomne sinode, postavil v čas in prostor. Uvod v včerajšnjo pridigo je bil že papežev sklepni govor na sinodi v soboto zvečer.

Dokaj preprosto je papež Bergoglio vsem razložil, da so se na sinodi zgodile stvari, o katerih si pred nekaj leti ne bi upali niti pomisliti. Hkrati je kardinale, škofe in z njimi tudi vernike jasno in glasno pozval, naj se ne bojijo novosti.

Videti je bilo, da papež ni bil čisto nič zaskrbljen zaradi odkritosti razprav na sinodi, tudi nasprotovanja med tako imenovanimi naprednjaki in nazadnjaki ga niso zmotila. Opaziti je bilo, da ga tudi glasovanje, na katerem sinodalni očetje niso dosegli potrebne dvotretjinske večine pri členih o homoseksualcih in o obhajilu za ponovno poročene ločence, ni vznemirilo.

Papež je dosegel, da sinodalne razprave tokrat niso bile vodene od zgoraj. Vsakdo je povedal, kar je mislil, izkazalo se je, kdo je kdo in kam kdo izmed kardinalov in škofov sodi. Vsem udeležencem in vsej katoliški javnosti je papež povedal, da še nobeno besedilo, usklajeno za obzidjem, ni bilo tako prijazno do civilnih porok in zunajzakonskih zvez.

Škofom je bilo ob koncu sinode dano vedeti, naj se ne počutijo, kakor da so lastniki vse vere tega sveta. Končno oceno njihovega dela na sinodi bo prispeval papež, končne sklepe pa bo morala pripraviti prava, redna škofovska sinoda na družinsko tematiko.

V soboto zvečer so za strogo zaprtimi vrati kardinali in škofi, ki jim pravijo sinodalni očetje, vseh skupaj pa jih je 183, glasovali o vsakem izmed 62 členov poročila, ki so ga sprejeli. Čeprav so vnesli nekatere popravke za člene, ki so motili konservativni del klera, je več kot tretjina najbolj odločno zapriseženih tradiciji glasovala proti, ko je šlo za odnos Cerkve do homoseksualcev in možnosti obhajanja ponovno poročenih ločencev. Da bi bil člen sprejet, bi morali zanj glasovati dve tretjini škofov.

Ko je šlo za obhajilo ponovno poročenim ločencem, se je 74 sinodalnih očetov izreklo proti, pet pa se je vzdržalo glasovanja. O homoseksualcih, kjer so popravljali prevod v angleščino, da je člen sploh lahko našel prostor v sklepnem dokumentu, je 62 kardinalov in škofov še vedno glasovalo proti.

Papež, ki je premikal meje v glavah

Maša ob beatifikaciji se je zdela korak naprej od pravkar končane sinode. Blaženost so namenili papežu, ki je vnesel vrsto novosti. Prvi med papeži se je odprl svetu in obiskal vseh pet celin, prvi je – čeravno neuradno, tako rekoč turistično – obiskal Jeruzalem.

Čeprav so ga pozneje zasenčili nasledniki, še posebej Janez Pavel II., ki je rušil stare politične zidove v Evropi, in Benedikt XVI., ki si je upal odstopiti in je zaoral čisto novo ledino (včeraj je bil navzoč na beatifikaciji, na trgu sta bila spet dva papeža hkrati), je prav Pavel VI. z uresničenjem zamisli Janeza XXIII. o zgodovinskem drugem koncilu premaknil meje v glavah. Odprl je vrata drugim religijam, vnesel ekumenizem, spremenil prej neprijazen, zgodovinsko sovražen odnos do Judov, odslovil latinščino in prinesel na oltar nacionalne jezike, duhovnika je obrnil k vernikom.

Postopek za svetništvo, ki ga znajo za obzidjem do skrajnosti zaplesti s stopnjami kreposti in iskanjem čudežev, sta za Giovannija Battisto Montinija (tako se je pisal Pavel VI.) začela že papeža Wojtyła in Ratzinger, po Frančiškovi volji pa so ga zelo pospešili in dosegli vrhunec sinode o družini.

Papež Frančišek je v pridigi ob beatifikaciji poudaril, kako krščansko pogumen je bil papež Montini. Omenil je, da je bil Pavel VI. marsikdaj samoten krmar v sovražnem svetu. Bergoglio si je prav zaradi Montinijevega poguma in odprtosti do novih pogledov zamislil beatifikacijo, ki je slovesno in simbolno sklenila sinodo o družini.