Paradi ponosa v Beogradu in v Skopju ob močnem varstvu policije brez nasilja

»Moja partnerica je iz Ljubljane. Ko gre za ljubezen, ni meja,« pravi Andjelka Čeh, koordinatorica Parade ponosa Srbije.
Fotografija: Na paradi ponosa Srbije v Beogradu je bilo letos bolj malo udeležencev in nič radovednežev. Foto Milena Zupanič
Odpri galerijo
Na paradi ponosa Srbije v Beogradu je bilo letos bolj malo udeležencev in nič radovednežev. Foto Milena Zupanič

Že peto leto zapored v Beogradu organizirajo parade ponosa Srbije. Na današnji je bilo med 200 in 300 udeleženci. Prva parada ponosa je bila organizirana tudi v Skopju v Makedoniji. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Skopju okoli tisoč udeležencev, tudi več iz tujine in številne makedonske javne osebnosti in politiki. Obe paradi sta ob varstvu številnih policistov minili mirno.

V Beogradu so se udeleženci parade zbrali v Pionirskem parku pred zgradbo skupščine, od koder so se sprehodili po glavni ulici Beograda do Študentskega trga. »To je zgodovinski dogodek, šli bomo po Knez Mihajlovi ulici,« je dejala Andjela Čeh, v imenu združenja Egal programska koordinatorica parade.



V bližini parade drugih ljudi - ne privržencev ne nasprotnikov - po zaslugi policistov ni bilo. Odgnali so namreč vsakogar, ki se je poskušal paradi približati. Zgolj novinarska izkaznica je pomagala, da smo lahko prišli v Pionirski park. Beograd je živel, kot da parade ne bi bilo.

Pravico imam imeti rada, kogar hočem. Foto Milena Zupanič
Pravico imam imeti rada, kogar hočem. Foto Milena Zupanič


To je povsem drugače kot na prvi paradi pred devetimi leti, ko je prišlo do uličnih spopadov. Takrat je udeležence parade  pričakala desettisočglava množica nasprotnikov parade. Čeprav je za varnost skrbelo več kot 5000 policistov, je prišlo do spopadov, v katerih je bilo 150 oseb ranjenih. Štiri leta, do 2014, parade v Srbiji nato ni bilo. Zadnjih pet let pa je organizirana kar dvakrat letno, a se je ne udeležuje zelo veliko ljudi.

Srbija se je na polju sprejemanja drugačnosti bistveno spremenila, morda tudi zato, ker je premierka Ana Brnabić javno povedala, da živi s partnerico, s katero je letos dobila tudi otroka.
 
Tudi po oceni Andjelke Čeh, aktivistke, se je razpoloženje v družbi spremenilo. »Končno imamo možnost svobodnega sprehajanja po Beogradu,« je dejala 28-letna komunikologinja, ki je obiskala letošnjo parado ponosa v Ljubljani.

»Moja partnerica je iz Ljubljane. Med nama je veliko kilometrov, a ko gre za ljubezen, ni meja, tudi državnih ne,« je dejala.

Andjela Čeh, programska koordinatorica parade v imenu združenja Egal. Foto Milena Zupanič
Andjela Čeh, programska koordinatorica parade v imenu združenja Egal. Foto Milena Zupanič

 
Čeprav zadnjih pet let v Beogradu organizirajo kar dve paradi letno in so spolno drugačni v boljšem položaju kot pred tem, se po besedah sogovornice – paradoksalno – več govori o nasilju nad drugačnimi in diskriminaciji.

»Ne zato, ker bi bilo dejansko več nasilja in diskriminacije, ampak ker so stvari bolj odprte. Še naprej sicer velja, da naj vsakdo dela, kar hoče, a znotraj svojih štirih sten. Do diskriminacije prihaja pri potegovanju za službo: če nekdo oceni, da si malo gejš, ne dobiš zaposlitve,« je povedala Andjelka izkušnje lezbijk, gejev in transspolnih oseb.
 
Dragica Janković, zaupnica za zaščito enakopravnosti ocenjuje, da je politika pripravljena reševati težave vseh državljanov. »Čaka nas še zmanjševanje distance do drugačnih. Tega ne more urediti zakon, pač pa so potrebne spremembe v družbi, ki gredo počasi. Družba mora postati tolerantna, kar pomeni, da sprejmeš nekaj, česar ne razumeš,« je dejala.

Dragica Janković, zaupnica za zaščito enakopravnosti. Foto Milena Zupanič
Dragica Janković, zaupnica za zaščito enakopravnosti. Foto Milena Zupanič


Po njenem mnenju javno izrekanje premierke Ane Brnabić ni bilo odločilno za boljše sprejemanje gibanja LGTB, saj si razne civilne organizacije vrsto let prizadevajo za to. Letošnja parada je potekala pod geslom »Boj še vedno traja«.
 

Več pozornosti paradi ponosa kot Srbiji in Kosovu

 
Na drugi strani Pionirskega parka so se v tem času zadrževali udeleženci protivladnih demostracij Gibanje za Srbijo Gerila, ki je imelo velik transparent z napisom »Naslednje leto v Prizrenu«, torej na Kosovu. Po besedah Jelene Zlatanović, dilpomirane ekonomistke iz Gerile, napis ne pomeni, da si želijo v Prizrenu parado ponosa, pač pa, da se Kosovu nameni več pozornosti.

Jelene Zlatanović, protivladno združenje Gerila. Foto Milena Zupanič
Jelene Zlatanović, protivladno združenje Gerila. Foto Milena Zupanič


Gerila ne more dopustiti, da bi istočasno v njihovi svobodni coni v parku bila tudi parada ponosa, je dejala. Organizacija se zavzema za to, da predsednik države Aleksandar Vučić in premierka Ana Brnabić odstopita, nova vlada strokovnjakov pa počisti z vsemi kriminalci. Zvečer bodo demonstrirali pred ambasado ZDA v Beogradu.

Policisti so vsak najmanjši gib obeh skupin skrbno nadzirali, tako da ni prišlo do nikakršnega stika in tudi do nasilja ne.

Preberite še:

Komentarji: