Zaradi vročine trpi industrija parmezana, krave se hladijo

Ekstremna vročina, s katero se spopada Evropa, v Italiji ne povzroča težav le ljudem. Temperature, ki se na severu države približujejo 40 stopinjam Celzija, vse bolj obremenjujejo tudi krave, katerih mleko uporabljajo za proizvodnjo znamenitega sira parmigiano reggiano, oziroma parmezana. Poleti je proizvodnja mleka upadla za okoli deset odstotkov, na nekaterih kmetijah celo za petino.

Poletna uspešnica, ki je osvojila ljubitelje domače zelenjave

Industrija parmezana je sicer po poročanju portala Politico vredna približno štiri milijarde evrov, suša in vročina pa ji povzročata hude preglavice. Kmetje morajo veliko sredstev vlagati v ventilatorje, pršilne sisteme in druge načine hlajenja živali, hkrati pa suša draži pridelavo krme.

Hkrati imajo krave zelo hitro težave z vročino. Vročinski stres lahko občutijo že pri 25 stopinjah Celzija, vse je seveda odvisno tudi od vlažnosti zraka, a njihov prebavni sistem proizvaja veliko toplote, hlajenje pa je na v hlevih ter na pašnikih, kjer ni sence, izredno zahtevno. 

Ne le ljudem, tudi živalim je poleti vroče. Krave se v Italiji takole hladijo pri pršilnikih vode. FOTO: Matteo Minnella/Reuters

»To je tako, kot da bi imela krava v sebi radiator,« je za Politico pojasnil veterinar Giovanni Buonaiuto iz konzorcija parmigiano reggiano. Ob dvigu temperature krave pojedo manj, če se pasejo je manj tudi krme, hkrati pa tudi več časa stojijo in manj počivajo. Posledično proizvedejo manj mleka, po podatkih konzorcija so ga letos pridelale za približno deset odstotkov manj. 

Seveda se visoka temperatura pozna tudi pri plodnosti goveda. Rejka Federica Dall'Aglio, ki ima v okolici Parme 400 glav goveda, pravi, da vsaka njena krava dnevno proizvede od pet do šest kilogramov mleka manj kot običajno. To pomeni približno 20-odstotni padec, čeprav so hlevi opremljeni z ventilatorji in vodnimi pršilniki.

Pridelovalci parmezana morajo svoje delo v poletnih mesecih močno prilagoditi vročini. FOTO: Matteo Minnella/Reuters

Ti so sami po sebi velik strošek za še vedno manj pridelka kot običajno. Sprva so jih morali kmetje seveda kupiti, hkrati pa se lahko poraba električne energije v hlevih med najhujšo vročino podvoji ali celo potroji. Prilagodili so tudi delovni ritem, saj krmo kosijo že zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom, saj so nato temperature preprosto previsoke. 

Približno polovica kmetij, ki zagotavljajo 70 odstotkov mleka za parmezan, je že opremljena z naprednejšimi sistemi hlajenja. Ti vključujejo ventilatorje, samodejne vodne pršilnike in sisteme za spremljanje temperature.

Manjka tudi vode

Tu pa je še pomanjkanje vode – zaradi visokih temperatur, pomanjkanja padavin in nizkih vodostajev alpskih jezer v Dolomitih, so na območju porečja reke Pad razglasili visoko stopnjo suše. Če vode v rekah za namakanje zmanjka, morajo kmetje črpati podtalnico, kar lahko namakanje zaradi večje porabe energije podraži tudi za petkrat.

Proizvajalci imajo obenem omejene možnosti za selitev na hladnejša območja. Zaradi zaščitene označbe porekla sira morajo biti krave, mleko in proizvodnja parmezana vezani na določeno območje severne Italije, najmanj 75 odstotkov njihove krme pa mora biti pridelane lokalno.

Tudi kmetje pa so med vročinskim valom prilagodili svoje delo. Več ga opravijo zgodaj zjutraj, ko sonce še ne vzide, saj je takrat temperatura znosnejša. FOTO: Matteo Minnella/Reuters

Kljub težavam proizvajalci zagotavljajo, da pomanjkanja parmezana za zdaj ni pričakovati. Zaradi njegovega močnega položaja na svetovnem trgu imajo kmetije več možnosti za vlaganje v prilagajanje podnebnim razmeram. Večje vprašanje je prihodnost manjših proizvajalcev s starejšimi hlevi, za katere bi lahko bile potrebne naložbe prevelike.

»Včasih je ekstremna vročina trajala teden dni, potem je popustila. Zdaj je postala normalna,« pravi rejec Luca Cotti. Letos, dodaja, vročina vztraja že od junija. Kmetje imajo tako ogromno težav – včasih so se predvsem bali mrzlih zim, zdaj pa so poletja postala veliko večja težava. Če država ne bo priskočila na pomoč, bo živinoreja, ki omogoča veliko industrij, počasi začela upadati, saj se kmetom preprosto ne bo več izplačala.