Pešmerge na poti v Kobani

Kobani - Slab teden potem, ko je turški predsednika Recep Tayyip Erdoğan iraškim Kurdom dovolil vstop v Turčijo in nato naprej v oblegano sirsko mesto Kobani, je z letališča v Erbilu odletela skupina 150 pešmerg (pripadnikov vojske iraškega Kurdistana). Težko orožje bodo v Sirijo prepeljali po kopnem.

Parlament iraškega Kurdistana je z veliko večino napotitev kurdskih borcev v Sirijo potrdil že prejšnji teden. Čeprav so napovedovali, da bodo pripadniki kurdske vojske Kobani dosegle v dveh dneh, se to ni zgodilo.

Zakaj je prišlo do zamude, ni znano. Poveljnik vojske iraškega Kurdistana je za ameriško CNN pojasnil, da so imeli nekaj »logističnih težav«, tuji mediji pa so poročali tudi o sporu med turškimi oblastmi in pripadniki Zaščitne enote kurdskega ljudstva (YPG), ki v Kobaniju bijejo bitko s pripadniki Islamske države. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je sicer danes zatrdil, da za zamudo ni kriv politični zaplet. »Nobene ovire ni za njihovo prečkanje.«

Bitka za Kobani se medtem nadaljuje, pomoč kurdskim silam še naprej nudijo ameriške zračne sile.
Od začetka bitke za Kobani se je v Turčijo zateklo več kot 200.000 Kurdov, ki so se pridružili sotrpinom iz Sirije. Iz države, kjer že od marca 2011 divja državljanska vojna, je skupno pobegnilo več kot tri milijone beguncev, šest milijonov je notranje razseljenih.

Poziv k solidarnosti s sosedami Sirije

V Berlinu je sicer danes potekala mednarodno konferenco, posvečeno sirskim beguncem, ki se je udeležujejo predstavniki 40 držav in organizacij, med njimi številni zunanji ministri, poroča STA. Nemški vodja diplomacije Frank-Walter Steinmeier je pozval k solidarnosti tako do beguncev kot do držav, ki jih gostijo. K več pomoči za države gostiteljice so pozvali tudi ZN.

Komisar ZN za begunce Antonio Guterres je po poročanju STA ocenil, da je učinek več milijonov beguncev iz Sirije za njene sosede ogromen. »Države gostiteljice potrebujejo in si zaslužijo veliko močnejšo finančno podporo za svoje proračune, ki bi jim omogočila, da se spoprimejo s strukturnimi primanjkljaji,« je dejal in izpostavil področja izobraževanja, zdravstva in infrastrukture.

Predstavniki držav donatoric so tudi sprejeli t. i. berlinsko izjavo, v kateri so obljubili dolgoročno podporo in finančno pomoč sosedam Sirije, kot sta Libanon in Jordanija, pa tudi razširitev ukrepov pomoči za notranje razseljene v Siriji, še piše STA.