Pet let po rušilnem potresu nekateri še vedno živijo v kontejnerjih

Mineva pet let od rušilnega potresa, ki je prizadel območje Banovine v osrednjem delu Hrvaške. Žarišče potresa je bilo nedaleč od Petrinje, pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Do danes so na prizadetem območju obnovili skoraj 15.000 stanovanjskih enot, za obnovo pa so porabili nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov, piše STA.

Območje Petrinje je najprej 28. decembra 2020 stresel potres z magnitudo 5,2, ki je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Naslednji dan je sledil še močnejši potres z magnitudo 6,2, ta je zahteval tudi sedem smrtnih žrtev. Najmlajša smrtna žrtev je bila 13-letna deklica, ki je umrla v Petrinji.

Marca 2020 je potres stresel tudi Zagreb. FOTO: Boris Kovačev/Cropix

V potresih, ki jima je v naslednjih dneh in tednih sledilo še več sto popotresnih sunkov, je nastalo za 5,5 milijarde evrov gmotne škode. Nekaj mesecev pred tem, 22. marca, je uničujoči potres z magnitudo 5,5 prizadel tudi Zagreb. Zahteval je eno smrtno žrtev, poškodovanih pa je bilo več kot 20.000 objektov.

Deset sekund potresa, deset let obnove

Leta obnove z zamudo

Hrvaška vlada je bila prva tri leta po potresih tarča hudih kritik zaradi prepočasne popotresne obnove, h kateri so svoje prispevale tudi številne menjave gradbenih ministrov. Ko je premier Andrej Plenković na ta položaj postavil Branka Bačića, se je obnova pospešila, piše STA.

Hrvaška vlada dobila nova ministra

Plenković je pred dnevi, teden dni pred peto obletnico potresa, v spremstvu ministrov obiskal obnovljene objekte in gradbišča večstanovanjskih stavb v Sisku, Glini in Petrinji. »Do zdaj je bilo končanih kar 10.042 postopkov obnove. Obnovljenih je bilo 9299 družinskih hiš, 329 večstanovanjskih stavb, skupaj skoraj 15.000 stanovanjskih enot,« je izjavil in poudaril, da so za obnovo doslej porabili 1,77 milijarde evrov.

Pojasnil je, da so zgradili 449 nadomestnih družinskih hiš in jih kupili 69 ter izplačali skoraj 90 milijonov evrov denarne pomoči. Posebej je izpostavil tudi gradnjo 59 večstanovanjskih stavb s skupno 1024 stanovanjskimi enotami: 45 so jih že končali, 12 jih gradijo, dve pa še čakata na začetek gradnje. Celoten proces obnove bodo po Plenkovićevih besedah končali do leta 2030.

Za popotresno obnovo Zagreba in Banovine bodo po navedbah vlade do sredine naslednjega leta porabili skupno več kot 4,1 milijarde evrov, pri čemer bodo skoraj 2,4 milijarde evrov namenili obnovi v Zagrebu.

Nova perspektiva

Pet let po potresu so Sisak, Petrinja in Glina mesta z novo perspektivo. Potres je za seboj pustil ruševine, strah in negotovost, a tudi priložnost, ki je bila kljub težavam v veliki meri izkoriščena, poroča hrvaški Dnevnik. V prvih dneh po uničujočem potresu se je zdelo nepredstavljivo, da bi se opustošena mestna središča kdaj vrnila v življenje.

Cerkve brez zvonikov, zaprte šole, bolnišnice z improviziranimi oddelki in tisoči ljudi brez domov so postali del vsakdanjika. Toda obseg nesreče je odprl pot temeljiti obnovi, s katero niso le obnovili starega stanja, temveč so zgradili tudi boljše in varnejše objekte.

Posledice potresa v Petrinji FOTO: Blaž Samec

Danes je Sisak mesto prenovljenih bolnišničnih stavb, sodobnejše infrastrukture in boljšega zdravstvenega sistema. Splošna bolnišnica je dobila nove in statično varne prostore, sodobno opremo in delovne razmere, ki pred potresom sploh niso bili v načrtih. V županiji so zgradili deset zdravstvenih domov, prenovili 20 šol, zgradili so štiri nove šole, ena pa je v sklepni fazi, gradi se študentski dom, postavljenih je bilo 45 stanovanjskih blokov in prenovljenih skoraj 300 kilometrov cest.

Podobno je stanje v Petrinji, ki je bila epicenter uničenja. Mestno središče, nekoč simbol potresa, se zdaj počasi spreminja v simbol obnove – nove stavbe, obnovljene zgodovinske fasade in varnejša infrastruktura ustvarjajo temelje za vrnitev življenja, gospodarstva in mladih družin, poroča hrvaški Dnevnik.

Dve leti po potresu obnovljenih samo šest hiš, ljudje zmrzujejo v zabojnikih

Šole in vrtci so bili zgrajeni ali obnovljeni po sodobnih standardih, s poudarkom na varnosti, energetski učinkovitosti in kakovosti prostorov za otroke. Če ne bi bilo potresa, je malo verjetno, da bi do tako temeljite prenove izobraževalnega sistema prišlo tako hitro.

Glina, ki je bila dolga leta zanemarjena, je doživela morda največji preobrat. Obnova javnih stavb, šol in socialnih stanovanj je mestu dala novo prepoznavnost in upanje, da ne bo več na obrobju. Potres je paradoksalno pospešil procese, ki so jih desetletja odlagali; brez njega bi takšne spremembe trajale še desetletja. To še posebej velja za družinske hiše.

Na tisoče domov je bilo obnovljenih, tudi temeljito, tokrat po strogih predpisih o potresni varnosti. Nekateri so prvič dobili osnovno infrastrukturo, ki je v razvitih državah 21. stoletja samoumevna, piše hrvaški Dnevnik.

Potres je za seboj pustil ruševine, strah in negotovost, a tudi priložnost, ki je bila kljub težavam v veliki meri izkoriščena. FOTO: Blaž Samec

Številne družine so tudi letošnji božič preživele v kontejnerjih ali začasnih nastanitvah, saj večina družinskih domov še čaka na obnovo. Kljub temu na prizadetem območju vlada optimizem, dokončanje obnove pa je napovedano do sredine leta 2027. »Če smo zdržali pet let, bomo zdržali še leto in pol,« pravijo prebivalci prizadetih vasi.