Pet let v evropskem objemu
Današanji 21. vrh EU-Ukrajina je pomemben tudi zato, ker poteka hkrati s peto obletnico podpisa pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Unijo.
Odpri galerijo
Pred volitvami je Zelenski obljubljal, da se bo o mirni rešitvi krize pogajal tudi z Moskvo. FOTO: Reuters
»Ukrajina in EU sta si bliže kot kadar koli,« pravi nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko, predsednik ukrajinskega parlamenta Andrij Parubij pa meni, da bo njegova država v letih 2025–27 že postala članica Unije.
»To bo dogodek, poln simbolike in posebnega pomena,« je prejšnji ukrajinski predsednik Petro Porošenko v gostujočem komentarju za spletišče Euobserver napovedal vrhunsko srečanje EU-Ukrajina, ki se ga bosta danes v Kijevu v poslovilni vlogi udeležila predsednika evropske komisije Jean-Claude Juncker in evropskega sveta Donald Tusk, prvič pa bo gostiteljico predstavljal novi predsednik države Volodimir Zelenski. Za njegovega predhodnika je današnji, že 21. vrh pomemben zato, ker poteka hkrati s peto obletnico podpisa pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Unijo. Prav ta dokument in nasprotovanje njegovemu podpisu sta privedla do zadnje revolucije v Ukrajini, ki je odnesla prejšnjo oblast, hkrati pa zanetila spopade na jugovzhodu države, v katerih je umrlo vsaj 13.000 ljudi, ter poslabšala odnose z Rusijo, ki si je prisvojila nekdaj ukrajinski polotok Krim.
Poleg pregleda tega, kako uspešna je Ukrajina v uveljavljanju reform ter boju proti še vedno razširjeni korupciji in vplivu vsemogočnih oligarhov, bo tema srečanja tudi evropska pomoč vroči regiji ob Azovskem morju, voditelji pa bodo prav tako obsodili nedavne ruske ukrepe za olajšanje pridobivanja državljanstev prebivalcem ukrajinskih uporniških območij. Zelenski je pred dnevi že drugič po zaprisegi obiskal Donbas in izjavil, da »moramo hkrati zaustaviti vojno in začeti obnavljati regijo«. Prejšnji teden je na mednarodni konferenci o ukrajinskih reformah v Torontu povedal, da bi za obnovo Donbasa potrebovali več kot deset milijard evrov.
Pred volitvami je Zelenski obljubljal, da se bo o mirni rešitvi krize pogajal tudi z Moskvo, njegov ruski kolega Vladimir Putin pa je prejšnji teden razkril, kakšni so njegovi pogoji za začetek pogajanj. Novi ukrajinski predsednik naj najprej »izpolni svoje predvolilne obljube«, začne »neposredne pogovore s svojimi državljani v Donbasu«, jih neha »označevati za separatiste«, »ukrajinske oblasti pa naj raje uveljavljajo minške dogovore, namesto da jih ignorirajo«, je poglavar Kremlja povedal za italijanski časnik Corriere della Sera.
Kljub pričakovanju nekaterih se po izvolitvi novega ukrajinskega predsednika sovražna retorika med Kijevom in Moskvo ni umirila, Rusija pa je »kriva« tudi za to, da so se začeli krhati odnosi med Ukrajino in parlamentarno skupščino Sveta Evrope (PACE). Ker je to mednarodno telo zaradi finančne krize spet sprejelo medse delegacijo Rusije, pri tem pa ji odpustilo vse »protiukrajinske« grehe, so iz Kijeva sporočili, da opazovalska misija PACE ni več dobrodošla na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo 21. julija. Čeprav je predsednica skupščine Liliane Maury Pasquier opozorila Ukrajino, da se je zavezala k povabilu njihove delegacije, v Kijevu vztrajajo, da na volitvah nočejo mednarodnih opazovalcev, med katerimi se lahko znajdejo tudi predstavniki »okupacijskih sil«.
Pred dnevi je tiskovna predstavnica ukrajinskega zunanjega ministrstva Katerina Zelenko pojasnila, da je njena država zavezana spoštovati le odločitve dveh teles znotraj sveta Evrope: odbora ministrov in sodišča za človekove pravice, ne pa tudi »svetovalnih teles«, kakor je PACE, zato ukrajinski parlament ni obvezan povabiti njenih opazovalcev.
»To bo dogodek, poln simbolike in posebnega pomena,« je prejšnji ukrajinski predsednik Petro Porošenko v gostujočem komentarju za spletišče Euobserver napovedal vrhunsko srečanje EU-Ukrajina, ki se ga bosta danes v Kijevu v poslovilni vlogi udeležila predsednika evropske komisije Jean-Claude Juncker in evropskega sveta Donald Tusk, prvič pa bo gostiteljico predstavljal novi predsednik države Volodimir Zelenski. Za njegovega predhodnika je današnji, že 21. vrh pomemben zato, ker poteka hkrati s peto obletnico podpisa pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Unijo. Prav ta dokument in nasprotovanje njegovemu podpisu sta privedla do zadnje revolucije v Ukrajini, ki je odnesla prejšnjo oblast, hkrati pa zanetila spopade na jugovzhodu države, v katerih je umrlo vsaj 13.000 ljudi, ter poslabšala odnose z Rusijo, ki si je prisvojila nekdaj ukrajinski polotok Krim.
Poleg pregleda tega, kako uspešna je Ukrajina v uveljavljanju reform ter boju proti še vedno razširjeni korupciji in vplivu vsemogočnih oligarhov, bo tema srečanja tudi evropska pomoč vroči regiji ob Azovskem morju, voditelji pa bodo prav tako obsodili nedavne ruske ukrepe za olajšanje pridobivanja državljanstev prebivalcem ukrajinskih uporniških območij. Zelenski je pred dnevi že drugič po zaprisegi obiskal Donbas in izjavil, da »moramo hkrati zaustaviti vojno in začeti obnavljati regijo«. Prejšnji teden je na mednarodni konferenci o ukrajinskih reformah v Torontu povedal, da bi za obnovo Donbasa potrebovali več kot deset milijard evrov.
Vladimir Putin je prejšnji teden razkril, kakšni so njegovi pogoji za začetek pogajanj z Ukrajino. FOTO: REUTERS/Alberto Lingria
Pred volitvami je Zelenski obljubljal, da se bo o mirni rešitvi krize pogajal tudi z Moskvo, njegov ruski kolega Vladimir Putin pa je prejšnji teden razkril, kakšni so njegovi pogoji za začetek pogajanj. Novi ukrajinski predsednik naj najprej »izpolni svoje predvolilne obljube«, začne »neposredne pogovore s svojimi državljani v Donbasu«, jih neha »označevati za separatiste«, »ukrajinske oblasti pa naj raje uveljavljajo minške dogovore, namesto da jih ignorirajo«, je poglavar Kremlja povedal za italijanski časnik Corriere della Sera.
Strah pred »okupatorskimi« opazovalci
Kljub pričakovanju nekaterih se po izvolitvi novega ukrajinskega predsednika sovražna retorika med Kijevom in Moskvo ni umirila, Rusija pa je »kriva« tudi za to, da so se začeli krhati odnosi med Ukrajino in parlamentarno skupščino Sveta Evrope (PACE). Ker je to mednarodno telo zaradi finančne krize spet sprejelo medse delegacijo Rusije, pri tem pa ji odpustilo vse »protiukrajinske« grehe, so iz Kijeva sporočili, da opazovalska misija PACE ni več dobrodošla na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo 21. julija. Čeprav je predsednica skupščine Liliane Maury Pasquier opozorila Ukrajino, da se je zavezala k povabilu njihove delegacije, v Kijevu vztrajajo, da na volitvah nočejo mednarodnih opazovalcev, med katerimi se lahko znajdejo tudi predstavniki »okupacijskih sil«.
Pred dnevi je tiskovna predstavnica ukrajinskega zunanjega ministrstva Katerina Zelenko pojasnila, da je njena država zavezana spoštovati le odločitve dveh teles znotraj sveta Evrope: odbora ministrov in sodišča za človekove pravice, ne pa tudi »svetovalnih teles«, kakor je PACE, zato ukrajinski parlament ni obvezan povabiti njenih opazovalcev.
