Pet bilijonov zelencev proti virusu
Voditelji skupine držav G20 so se dogovorili, da bodo predstavljali združeno fronto proti skupni grožnji.
Pet bilijonov dolarjev bo skupina držav G20 namenila borbi proti posledicam pandemije koronavirusa, so se danes na videokonferenci dogovorili voditelji dvajseterice.
»Če bomo sodelovali, bomo to skupaj premagali,« so voditelji zapisali v skupni izjavi. V njej so ugotovili, da je sedanja pandemija brez primere dokazala, kako smo vsi povezani in ranljivi. »Virus ne pozna meja… Trdno smo odločeni, da bomo predstavljali združeno fronto proti tej skupni grožnji,« so še zapisali voditelji skupine držav, ki je bila ustanovljena leta 1999, pomembno mednarodno vlogo pa je dobila med reševanjem zadnje finančne krize.
»Zdaj je čas za ponovno rojstvo G20,« je v zadnjih dnevih pozivalo več mednarodnih analitikov. V tej združbi držav, ki se je rodila kot odziv na finančno krizo pred 12 leti, so Argentina, Avstralija, Brazilija, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mehika, Nemčija, Rusija, Saudska Arabija, Španija, Turčija, Velika Britanija in ZDA. Dvajseterico k nujnemu globalnemu ukrepanju ne sili le »razsvetljena sebičnost«, kakor je pred dnevi nujo, da po vsem svetu preprečujemo širjenje virusa in s tem njegovo vrnitev k nam domov, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres poimenoval v pozivu G20, naj gospodarstvu, delavcem in gospodinjstvom v državah v razvoju zagotovi na bilijone dolarjev pomoči.
Zaščitne ukrepe zahtevajo tudi črnoglede ekonomske napovedi. Po ocenah agencije Moody bodo gospodarstva v državah G20 že v prvi polovici tega leta doživele tak šok, kakor ga še niso, do konca leta pa se bodo vsa skrčila. Prav tako se bo povečala brezposelnost; v ZDA celo za 30 odstotkov, kakor je napovedal James Bullard iz ameriške centralne banke.
V Ankari so še pred vrhom predlagali, da bi morala dvajseterica ustanoviti posebni mednarodni sklad za usklajeno in učinkovito borbo proti pandemiji, v katerem bi sodelovale tudi mednarodne finančne ustanove. Le s pomočjo takšnega koordinacijskega telesa bi po besedah turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja vedeli, kakšno pomoč potrebuje katera država in v kakšni meri jih lahko priskočijo na pomoč. Povedal je, da je Turčijo doslej za medicinsko pomoč prosilo že 69 držav. »Ni mogoče, da bi ustregli vsem tem prošnjam. Opremo smo poslali 17 državam. Zato smo tudi predlagali ustanovitev takšnega sklada,« je dodal Çavuşoğlu.
Kakor je pred dnevi ugotovil analitik Atlantskega sveta Hung Tran, bi morali voditelji G20 tokrat zares odvezati mošnje ter borbi s pandemijo in njenimi posledicami nameniti več sredstev kakor doslej. V G20 so leta 2009 za reševanje finančne krize uporabili dva odstotka BDP, do zdaj pa so po Tranovih izračunih države za reševalne ukrepe proti pandemiji namenile v povprečju le 1,8 odstotka BDP. A tokrat bo po njegovih predvidevanjih kriza precej hujša, kakor je bila pred dobrim desetletjem, zato bi morali biti finančni ukrepi odločnejši, »v primerjavi s takratnimi najbrž vsaj podvojeni, če ne še večji«.
Pričakovanja pred včerajšnjim virtualnim vrhom so bila velika, nič manj ni bilo dvomov v to, ali bodo voditelji držav, ki ustvarjajo okoli štiri petine svetovnega prihodka, uspeli pokazati solidarnost in premostiti medsebojna trenja. Eno od teh je naftna cenovna vojna, v katero sta svet porinili »gostiteljica« vrha Saudska Arabija, ki zdaj predseduje dvajseterici, in Rusija, medtem ko sta se Kitajska in ZDA po trgovinski oziroma carinski vojni zapletli še v medsebojna obtoževanja o izvoru sedanje pandemije in propagandnih vojnah okoli nje.
Da bosta Peking, ki mu gre v nos, da novi koronavirus tudi najvišji predstavniki ameriških oblasti imenujejo »kitajski virus«, in Washington sklenila vsaj začasno premirje v »pandemični« informacijski vojni, so še pred vrhom napovedali v dobro obveščenem kitajskem časniku South China Morning Post. Sicer pa so na Kitajskem, ki je lahko po besedah profesorja Xu Lianga s pekinške univerze za mednarodne študije »svetovni zgled« v boju proti pandemiji, prepričani, da lahko njihova država mednarodni skupnosti ponudi veliko izkušenj pri urejanju družbenega življenja in zdravljenju bolezni. To je zgodovinska izkušnja za Kitajsko, da popravi svoj globalni profil in pridobi vodilnejšo vlogo, je za časnik Global Times povedal profesor Liang.
V ZDA, kjer so nevarnost najprej podcenjevali, se nanjo odzvali z zamudo, zdaj pa plačujejo visoko ceno, se bojijo, da se je med pandemijo njihov mednarodni ugled še zmanjšal. »Državo, ki je običajno veljala za vodilnega mednarodnega igralca ter velikodušnega in odprtega partnerja, zdaj po svetu dojemajo kot nekoga, ki je en dan prepozen in škrt,« je za ameriško televizijo CNBC povedal nekdanji ameriški veleposlanik v Singapurju Frank Lavin. Po njegovih besedah obstaja velika nevarnost, da bo svet začel iskati kakega drugega močnega voditelja. »Če se Kitajski zdi, da bi bilo v njenem interesu, če bi igrala takšno vlogo, se moramo vprašati, ali ne vstopamo v svet, v katerem ZDA ne bodo več igrale vloge globalnega voditelja,« je za isto televizijo povedal profesor na singapurski Šoli za javno politiko James Crabtree.
Vsi ne pričakujejo, da bo pandemija povzročila tako silnih svetovnih sprememb. »Ne gre za spreminjanje globalne strukture moči, ne bi temu smeli preveč nasedati. Gre za reševanje življenj, ne pa za to, ali bo Kitajska zamenjala ZDA,« je za Global Times izjavil Chen Fengying z Inštituta za sodobne mednarodne odnose v Pekingu. Njegov singapurski kolega Crabtree pa je povedal, da si je zelo težko predstavljati, da bi bili po koncu krize lahko ameriško-kitajski odnosi boljši kot zdaj.
»Če bomo sodelovali, bomo to skupaj premagali,« so voditelji zapisali v skupni izjavi. V njej so ugotovili, da je sedanja pandemija brez primere dokazala, kako smo vsi povezani in ranljivi. »Virus ne pozna meja… Trdno smo odločeni, da bomo predstavljali združeno fronto proti tej skupni grožnji,« so še zapisali voditelji skupine držav, ki je bila ustanovljena leta 1999, pomembno mednarodno vlogo pa je dobila med reševanjem zadnje finančne krize.
»Razsvetljena sebičnost«
»Zdaj je čas za ponovno rojstvo G20,« je v zadnjih dnevih pozivalo več mednarodnih analitikov. V tej združbi držav, ki se je rodila kot odziv na finančno krizo pred 12 leti, so Argentina, Avstralija, Brazilija, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mehika, Nemčija, Rusija, Saudska Arabija, Španija, Turčija, Velika Britanija in ZDA. Dvajseterico k nujnemu globalnemu ukrepanju ne sili le »razsvetljena sebičnost«, kakor je pred dnevi nujo, da po vsem svetu preprečujemo širjenje virusa in s tem njegovo vrnitev k nam domov, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres poimenoval v pozivu G20, naj gospodarstvu, delavcem in gospodinjstvom v državah v razvoju zagotovi na bilijone dolarjev pomoči.
Zaščitne ukrepe zahtevajo tudi črnoglede ekonomske napovedi. Po ocenah agencije Moody bodo gospodarstva v državah G20 že v prvi polovici tega leta doživele tak šok, kakor ga še niso, do konca leta pa se bodo vsa skrčila. Prav tako se bo povečala brezposelnost; v ZDA celo za 30 odstotkov, kakor je napovedal James Bullard iz ameriške centralne banke.
V Ankari so še pred vrhom predlagali, da bi morala dvajseterica ustanoviti posebni mednarodni sklad za usklajeno in učinkovito borbo proti pandemiji, v katerem bi sodelovale tudi mednarodne finančne ustanove. Le s pomočjo takšnega koordinacijskega telesa bi po besedah turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja vedeli, kakšno pomoč potrebuje katera država in v kakšni meri jih lahko priskočijo na pomoč. Povedal je, da je Turčijo doslej za medicinsko pomoč prosilo že 69 držav. »Ni mogoče, da bi ustregli vsem tem prošnjam. Opremo smo poslali 17 državam. Zato smo tudi predlagali ustanovitev takšnega sklada,« je dodal Çavuşoğlu.
Voditelji G20 med pogovori o boju proti pandemiji koronavirusa in njenim posledicam. FOTO: Afp
Kakor je pred dnevi ugotovil analitik Atlantskega sveta Hung Tran, bi morali voditelji G20 tokrat zares odvezati mošnje ter borbi s pandemijo in njenimi posledicami nameniti več sredstev kakor doslej. V G20 so leta 2009 za reševanje finančne krize uporabili dva odstotka BDP, do zdaj pa so po Tranovih izračunih države za reševalne ukrepe proti pandemiji namenile v povprečju le 1,8 odstotka BDP. A tokrat bo po njegovih predvidevanjih kriza precej hujša, kakor je bila pred dobrim desetletjem, zato bi morali biti finančni ukrepi odločnejši, »v primerjavi s takratnimi najbrž vsaj podvojeni, če ne še večji«.
Spremembe na vrhu globalne moči?
Pričakovanja pred včerajšnjim virtualnim vrhom so bila velika, nič manj ni bilo dvomov v to, ali bodo voditelji držav, ki ustvarjajo okoli štiri petine svetovnega prihodka, uspeli pokazati solidarnost in premostiti medsebojna trenja. Eno od teh je naftna cenovna vojna, v katero sta svet porinili »gostiteljica« vrha Saudska Arabija, ki zdaj predseduje dvajseterici, in Rusija, medtem ko sta se Kitajska in ZDA po trgovinski oziroma carinski vojni zapletli še v medsebojna obtoževanja o izvoru sedanje pandemije in propagandnih vojnah okoli nje.
Da bosta Peking, ki mu gre v nos, da novi koronavirus tudi najvišji predstavniki ameriških oblasti imenujejo »kitajski virus«, in Washington sklenila vsaj začasno premirje v »pandemični« informacijski vojni, so še pred vrhom napovedali v dobro obveščenem kitajskem časniku South China Morning Post. Sicer pa so na Kitajskem, ki je lahko po besedah profesorja Xu Lianga s pekinške univerze za mednarodne študije »svetovni zgled« v boju proti pandemiji, prepričani, da lahko njihova država mednarodni skupnosti ponudi veliko izkušenj pri urejanju družbenega življenja in zdravljenju bolezni. To je zgodovinska izkušnja za Kitajsko, da popravi svoj globalni profil in pridobi vodilnejšo vlogo, je za časnik Global Times povedal profesor Liang.
V ZDA, kjer so nevarnost najprej podcenjevali, se nanjo odzvali z zamudo, zdaj pa plačujejo visoko ceno, se bojijo, da se je med pandemijo njihov mednarodni ugled še zmanjšal. »Državo, ki je običajno veljala za vodilnega mednarodnega igralca ter velikodušnega in odprtega partnerja, zdaj po svetu dojemajo kot nekoga, ki je en dan prepozen in škrt,« je za ameriško televizijo CNBC povedal nekdanji ameriški veleposlanik v Singapurju Frank Lavin. Po njegovih besedah obstaja velika nevarnost, da bo svet začel iskati kakega drugega močnega voditelja. »Če se Kitajski zdi, da bi bilo v njenem interesu, če bi igrala takšno vlogo, se moramo vprašati, ali ne vstopamo v svet, v katerem ZDA ne bodo več igrale vloge globalnega voditelja,« je za isto televizijo povedal profesor na singapurski Šoli za javno politiko James Crabtree.
Vsi ne pričakujejo, da bo pandemija povzročila tako silnih svetovnih sprememb. »Ne gre za spreminjanje globalne strukture moči, ne bi temu smeli preveč nasedati. Gre za reševanje življenj, ne pa za to, ali bo Kitajska zamenjala ZDA,« je za Global Times izjavil Chen Fengying z Inštituta za sodobne mednarodne odnose v Pekingu. Njegov singapurski kolega Crabtree pa je povedal, da si je zelo težko predstavljati, da bi bili po koncu krize lahko ameriško-kitajski odnosi boljši kot zdaj.
