Peter Handke v Sarajevu »persona non grata«
Avstrijski pisatelj se bo morda odzval povabilu banjaluškega župana, da obišče prestolnico Republike Srbske, Sarajevčani so zaradi tega ogorčeni.
Odpri galerijo
V obleganju Sarajeva je med letoma 1992 in 1995 umrlo okrog 11.000 ljudi. FOTO: Jonathan Nackstrand/Afp
Sarajevo je Nobelovega nagrajenca za književnost Petra Handkeja danes razglasila za »persono non grato«. Avstrijski pisatelj je pred kratkim v enem od intervjujev namreč omenil, da namerava prihodnje leto obiskati prestolnico entitete Republika Srbska Banja Luko. Sarajevske oblasti njegovega obiska v Banja Luki sicer ne morejo preprečiti, lahko pa mu onemogočijo, da bi potoval skozi prestolnico.
»Njegov obisk naše domovine bi v ljudeh sprožil nacionalni bes in ponižal žrtve,« piše v deklaraciji, s katero »zanikovalcu genocida« sporočajo, da je pri njih nezaželen. Avstrijski pisatelj je vse od razglasitve tarča glasnih kritik zaradi svoje podpore nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću in zaradi zanikanja genocida v Srebrenici leta 1995. Predsednik predsedstva BiH Željko Komšić je ocenil, da gre za »nagrado genocidu«, srbski član predsedstva Milorad Dodik pa je Handkeju namenil čestitko in ga imenoval za velikega književnika in humanista.
Župan Banja Luke Igor Radojičić je na drugi strani čestital Handkeju za nagrado in ga povabil na obisk. Nacionalistično usmerjeni Srbi v pisatelji vidijo glasnika njihovih idej in teženj. Pisatelj je leta 2006 govoril na Miloševićevem pogrebu, poroča danes Reuters. Handkeja je za persono non grato razglasilo tudi Kosovo. »Danes sem se odločil razglasiti, da Peter Handke ni dobrodošel na Kosovu. Od danes je persona non grata. Zanikanje zločinov in podpiranje kriminalcev sta grozljiv zločin,« je po poročanju STA na facebooku sporočil kosovski zunanji minister Behgjet Pacolli.
V obleganju Sarajeva je med letoma 1992 in 1995 umrlo okrog 11.000 ljudi, najmanj 10 odstotkov je bilo otrok, v vsej vojni pa je življenje izgubilo najmanj 100.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine. Bošnjaški muslimani in še posebej sorodniki več kot 8000 srebrniških mož in fantov, ki so jih umorili Srbi v najhujšem vojnem zločinu po koncu druge svetovne vojne, so bili nad novico, da je Handke prejel Nobelovo nagrado za književnost, naravnost zgroženi. Tudi številne druge balkanske države so kritizirale odločitev švedske akademije.
Nobelovo nagrado za literaturo so Handkeju izročili včeraj v Stockholmu, izročitev so pospremili protesti, diplomatski predstavniki več držav nekdanje Jugoslavije pa se podelitve niso udeležili. Tri tedne pred podelitvijo nagrade je 77-letni pisatelj za nemški časnik Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za »pravičnost«. »Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura,« je Handkejeve besede povzela STA.
»Njegov obisk naše domovine bi v ljudeh sprožil nacionalni bes in ponižal žrtve,« piše v deklaraciji, s katero »zanikovalcu genocida« sporočajo, da je pri njih nezaželen. Avstrijski pisatelj je vse od razglasitve tarča glasnih kritik zaradi svoje podpore nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću in zaradi zanikanja genocida v Srebrenici leta 1995. Predsednik predsedstva BiH Željko Komšić je ocenil, da gre za »nagrado genocidu«, srbski član predsedstva Milorad Dodik pa je Handkeju namenil čestitko in ga imenoval za velikega književnika in humanista.
Številne države so kritizirale odločitev švedske akademije. FOTO: Christian Hartmann/Reuters
Župan Banja Luke Igor Radojičić je na drugi strani čestital Handkeju za nagrado in ga povabil na obisk. Nacionalistično usmerjeni Srbi v pisatelji vidijo glasnika njihovih idej in teženj. Pisatelj je leta 2006 govoril na Miloševićevem pogrebu, poroča danes Reuters. Handkeja je za persono non grato razglasilo tudi Kosovo. »Danes sem se odločil razglasiti, da Peter Handke ni dobrodošel na Kosovu. Od danes je persona non grata. Zanikanje zločinov in podpiranje kriminalcev sta grozljiv zločin,« je po poročanju STA na facebooku sporočil kosovski zunanji minister Behgjet Pacolli.
V obleganju Sarajeva je med letoma 1992 in 1995 umrlo okrog 11.000 ljudi, najmanj 10 odstotkov je bilo otrok, v vsej vojni pa je življenje izgubilo najmanj 100.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine. Bošnjaški muslimani in še posebej sorodniki več kot 8000 srebrniških mož in fantov, ki so jih umorili Srbi v najhujšem vojnem zločinu po koncu druge svetovne vojne, so bili nad novico, da je Handke prejel Nobelovo nagrado za književnost, naravnost zgroženi. Tudi številne druge balkanske države so kritizirale odločitev švedske akademije.
Nobelovo nagrado za literaturo so Handkeju izročili včeraj v Stockholmu, izročitev so pospremili protesti, diplomatski predstavniki več držav nekdanje Jugoslavije pa se podelitve niso udeležili. Tri tedne pred podelitvijo nagrade je 77-letni pisatelj za nemški časnik Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za »pravičnost«. »Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura,« je Handkejeve besede povzela STA.
