Pismo tovariša predsednika

Zagreb – »Brez konsenza se državi ne piše dobro,« je sporočilo pisma, ki ga je hrvaški predsednik Ivo Josipović poslal predsedniku sabora, sicer tudi strankarskemu kolegu, Josipu Leku; in povzročil poplavo odzivov ter še več očitkov, s katerimi se v zadnjem času »obstreljujeta« hrvaška levica in desnica.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je namreč v pismu predsedniku sabora Josipu Leku dokaj ostro zahteval, naj se zavzema za konsenz parlamentarnih strank glede sprememb volilne zakonodaje. Josipović zagovarja čim prejšnje uvajanje preferenčnega glasu, ki ga vsebuje tudi njegov predlog sprememb zakonodaje.

Zgodovina pisma je pravzaprav v državljanski pobudi V imenu družine, ki je napovedala, da bodo prihodnjo sredo Leku izročili več kot 380.000 podpisov državljanov, ki so jih zbrali za svojo referendumsko zahtevo po spremembah volilne zakonodaje. Poleg »volitev poslancev z imenom in priimkom« brez omejitve števila glasov pobuda namreč zahteva tudi znižanje volilnega praga s petih na tri odstotke ter prepoved predvolilnih koalicij.

Referendumska pobuda je v najmlajši članici EU znova odprla vprašanje, koliko podpisov je sploh potrebnih za izvedbo referenduma – približno 370.000, kar je deset odstotkov volivcev na Hrvaškem, ali 450.000, kar je deset odstotkov hrvaških državljanov, vključno s tistimi iz diaspore.

»To je škandal, da ne vemo, koliko podpisov je potrebnih,« vztrajajo in vpijejo predstavniki državljanske pobude. Na drugi strani pa v tradicionalno umirjenem tonu hrvaški minister za upravo Arsen Bauk napoveduje, da bodo odgovor na vprašanje o ustreznem številu podpisov poiskali na ustavnem sodišču. Za veljavno referendumsko pobudo je sicer po hrvaškem zakonu o referendumu treba zbrati deset odstotkov podpisov volilnih upravičencev iz Hrvaške.

Pravzaprav pa se je med vrsticami pisma »tovariša predsednika«, kot malce nostalgično vse skupaj ocenjujejo nekateri, skrilo tudi opozorilo, da ne gre le za globoki prepad med zdajšnjim zakonskimi in ustavnim redom, ampak tudi za sporočilo državljanov, ki so vse bolj nezadovoljni nad nedelovanjem oblasti in razmerami, v katerih se je znašla država.

Število brezposelnih je vnovič začelo naraščati in se bo kmalu spet približalo številki 300.000, gospodarske napovedi pa so še bolj črnoglede. Zunanji dolg države se veča in znaša že 80 odstotkov BDP, kar državo uvršča med visoko zadolžene države. Na črno prihodnost opozarja tudi prvi mož hrvaške narodne banke Boris Vujčić, ki državi predlaga, naj čim prej začne zbirati denar za odplačilo dolgov v prihodnjem letu. Hrvaški ekonomisti pa so si vse bolj enotni, da se državi slabo piše, saj se Hrvaška zagotovo ne bo izvila iz recesije še najmanj eno leto, sredi leta 2016 pa se bo najverjetneje znašla pred bankrotom. To pa posledično tudi pomeni, da bo hrvaške finance »prevzela« EU, ki bo, kot napovedujejo nekateri mediji, na Hrvaško prišla že kmalu, saj naj bi opravila t. i. »globinsko analizo razmer«. To pa, menijo v poslovnem časniku Lider, še zdaleč ni dobra napoved.