Hrvaški premier
Andrej Plenković bo na jutrišnjem srečanju s predsednikom evropske komisije
Jean-Claudom Junckerjem predvidoma nadaljeval z lobiranjem za bruseljsko priporočilo za vstop Hrvaške v schengensko območje.
Po poročanju hrvaškega tiska, naj bi kolegij evropske komisijo obravnaval zadevo na zasedanju 16. oktobra. Tega datuma na sedežu evropske komisije doslej niso potrdili. Tudi zadnja ocena hrvaške pripravljenosti, izpolnjevanja tehničnih meril, menda še ni pripravljena. V Bruslju sicer poudarjajo napredek v pripravi ocene. Juncker se je že v govoru o stanju v Uniji pred dvema letoma zavzel ne le za takojšen vstopom Bolgarije in Romunije, marveč tudi Hrvaške, »ko bo izpolnila vsa merila«.
Med obiskom v Zagrebu junija je razglasil, da si želi priporočilo evropske komisije za hrvaški vstop v schengen do konca mandata. Tudi Hrvaška si želi čimprejšnjo oceno. Sicer 1. novembra prihaja v bruseljsko palačo Berlaymont
nova evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Samo pozitivno mnenje evropske komisije še ne bi pomenilo, da bo Hrvaška res kmalu vstopila v schengen, saj o širitvi odločajo države članice s soglasjem.
Čeprav imata Bolgarija in Romunija že osem let v žepu priporočilo za vstop, ostajata v čakalnici. V zadnjih letih je najbolj glasna nasprotnica širitve Nizozemska. Iz Slovenije so že prišle napovedi, da utegne blokirati hrvaški vstop, saj je eden od pogojev spoštovanje pravna države. Poleg tega ostaja negotovo, ali Hrvaška res že povsem izpolnjuje vse tehnične pogoje. Po eni od neuradnih razlag je bilo v zadnjih oceni navedenih še nekaj pomanjkljivosti.
Ena od težav za Hrvaške je meja z BiH, kjer se spopada tudi z migracijskim pritiskom. Zadnja ocena izpolnjevanja meril , ki bo pripravljena pred odločanjem evropske komisije, se sicer še lahko spremeni. Položaj si cer marsikoga spominja na odločanje evropske komisije glede arbitražne razsodbe o meji, kjer niso upoštevala mnenja lastne pravne službe in z nevtralno držo
de facto postavili na hrvaško stran.
Negotovo je, kdaj bo zadeva sploh lahko obravnavna v svetu EU. Do konca finskega predsedovanja časa ni več. Nato pride v prvi polovici prihodnjega leta na vrsto Hrvaška, ki mora biti med predsedovanjem nevtralna in ne more poudarjati lastnih interesov. Položaj je še bolj zapleten, ker politično gledano druga članice ne bi mogle narediti izjema za Hrvaško, če sta Bolgarija in Romunija še pred vrati.
