Po 500 letih prva skupna molitev papeža in kralja

Skoraj pol tisočletja je minilo, odkar sta imperija, britanski in vatikanski, pretrgala prijateljske stike. Leta 1534. se je hotel kralj Henrik VIII. ločiti od Katarine Aragonske, pa mu papež ni hotel izničiti zakona. Britanski kralj je tedaj pokazal svetu, da ni nujno biti podrejen rimski kroni, če si dovolj močan, lahko ustanoviš svojo cerkev, podanike pa podrediš sebi namesto Rimu. Skoraj 400 let ni bilo nobenih stikov, od leta 1982 pa imata London in Vatikan veleposlaništvi.

Monarha, ki sta vrhovna poglavarja katoliške in anglikanske cerkve, sta dane skupaj molila v Sikstinski kapeli, eni izmed najlepših stvaritev svetovne umetnosti. Njuna molitev je bila ekumenska, namenjena iskanju enotnosti med vsemi kristjani sveta. Molivca sta bila osredotočena na človekovo okolje in ekološke politike. Ekologija je gotovo eno izmed prvih zanimanj britanskega kralja, prav tako ameriško-perujskega papeža, ki je ljubezen do narave in njeno čuvanje prevzel od predhodnika Frančiška.

Kralj Karel je postal prvi poglavar Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem. FOTO: Francesco Sforza Via Reuters

Vatikanski papež in britanski kralj sta molila dvajset minut, bilo je nadvse slovesno, peli so kar trije zbori. Slovitemu zboru Sikstinske kapele sta se pridružila zbor kapele svetega Jurija z windsorskega gradu in otroški zbor kraljeve kapele iz Jakobove palače.

Britanski monarh je k zgodovinski ekumenski maši prišel s soprogo, kraljico Camillo, ki je bila v prvo poročena po katoliških običajih, ko je bila še žena Andrewa Parkerja Bowlesa. Oblečena je bil v črno, kajti samo katoliške kraljice so pred papežem lahko odete v belo.

Ekumensko mašo, ki je potekala v latinščini in angleščini, sta vodila papež Leon XIV., ki ga obravnavajo kot ameriško-perujskega, in nadškof iz Yorka Stephen Cottrell, ki je sicer že skoraj bivši nadškof. Izbrali so namreč že njegovo naslednico, prvo žensko na tronu anglikanske cerkve. Sarah Mullally bo prevzela dolžnosti in oblast prihodnjega januarja.

Kraljica Camilla se je držala tradicionalnega kodeksa oblačenja, po katerem morajo ženske ob srečanju s papežem nositi črno. FOTO: Simone Risoluti Via Reuters

Tudi ženske duhovnice jabolko sporov

Kronanje Sarah Mullally, ki bo nadškofinja Canterburyja,  so verjetno odložili na januar prav zaradi načrtovanega dogodka v Sikstinski kapeli. Današnji  dogodek bi moral namreč priti na vrsto že letos aprila, pa to ni bilo mogoče zaradi bolezni papeža Frančiška.

Posvetitve žensk v duhovnice je eno izmed najbolj odprtih vprašanj, ki se ga v Vatikanu nikakor nočejo zares lotiti, čeravno je jasno, da brez tega ustanova ne bo preživela krize duhovniških poklicev. Ko bo premagana tudi ta za katoliško občestvo očitno še vedno previsoka ovira, je pričakovati novo še opaznejše zbliževanje katoliške in anglikanske vere. Morda tudi katoliške in drugih protestantskih religij iz celinske Evrope, ki so se porajale v približno istem obdobju, ko je Henrik VIII. papežem vzel oblast nad verniki v Veliki Britaniji.

76-letni kralj se je nameraval letos spomladi srečati že s papežem Frančiškom, vendar sta se le za kratek čas se srečala v začetku aprila, nekaj tednov zatem pa je Frančišek umrl. Srečanje z njegovim naslednikom papežem Leonom XIV, sovpada z jubilejnim letom 2025, kar po mnenju kraljevih krogov še poudarja pomen srečanja. FOTO: Phil Noble Reuters

V Združenem kraljestvu komentirajo, da je skupna molitev poglavarjev anglikanske in katoliške cerkve nekaj posebej presenetljivega. Cerkvi sta se sicer zbliževali že prej, z britanske strani je imela za to največ zaslug Karlova mati, kraljica Elizabeta, ki je prvič prišla v Rim že leta 1961. Tudi obe cerkvi sta že plodno sodelovali. Papež Frančišek in tedanji canterburyjski nadškof Welby  sta tudi skupaj odpotovala tudi v Sudan, kjer sta poskušala posredovati za mir, vendar brez uspeha.