Po letu 2030 konec prodaje novih vozil na bencinski in dizelski pogon
Velika Britanija je v dveh letih rok za prepoved skrajšala za deset let. Prepoved kot del Zelene industrijske revolucije.
Odpri galerijo
Po letu 2030 v Veliki Britaniji ne bodo več prodajali novih osebnih avtomobilov in kombijev z bencinskimi in dizelskimi motorji. FOTO: Simon Dawson/Reuters
Britanski premier Boris Johnson je včeraj tudi uradno objavil vladni program Zelene industrijske revolucije, katerega pomemben del je prepoved prodaje novih osebnih vozil in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem od leta 2030 naprej, piše danes britanski BBC. S tem je Velika Britanija svoj prvotni rok za prepoved bencinskih in dizelskih motorjev skrajšala za deset let. Nova vozila s hibridnim pogonom bo mogoče prodajati še do leta 2035.
Po Johnsonovih besedah se je vlada za takšen pospešek prehodu na brezogljična vozila odločila zaradi nujnega ukrepanja proti podnebnim spremembam na eni in zaradi želje po ustvarjanju novih delovnih mest ter po novem razvojnem zagonu območij s propadlo tradicionalno industrijo na drugi strani. Vlada bo za spodbude oziroma subvencije za nakupe električnih vozil v prihodnjih letih namenila šeststo milijonov britanskih funtov (670 milijonov evrov), 1,3 milijarde funtov (1,45 milijarde evrov) pa bo namenila za razvoj mreže polnilnic za električne avtomobile.
Za ves zeleni program pa namerava vlada prispevati enajst milijard funtov. Drug pomemben del tega programa bo spodbuda gradnji novih jedrskih elektrarn – ene velike in serije majhnih modularnih, ki jih razvija Rolls Royce –, pospešek pa bo dobila tudi gradnja vetrnih elektrarn na morju. Na energetskem področju bodo v Veliki Britaniji tudi pospešeno spodbujali proizvodnjo in rabo vodika, zato vlada zdaj išče mesto, ki bi se prostovoljno vključilo v poskusno popolno usmeritev na vodih kot vir energije za promet, industrijo in gospodinjstva.
Britanska avtomobilska industrija je kritična do skrajšanih rokov za prehod na povsem električne osebne avtomobile in kombije in tudi do razmeroma majhnih sredstev, ki jih vlada namenja temu področju.
V EU enotnega roka za prepoved prodaje vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem še ni. Še septembra letos je vrsta nevladnih organizacij s skupnim pismom evropsko komisijo pozvala k temu, naj bo enoten zadnji rok za prehod na električna vozila v EU leto 2035, če hoče Unija doseči ničelne neto izpuste ogljikovega dioksida do leta 2050. Sicer pa so nekatere evropske države v svojih načrtih že pohitele z določanjem teh rokov. Najhitreje, že z letom 2025, bo bencinske in dizelske motorje prepovedala Norveška. Do leta 2030, torej enako kot Velika Britanija, so si rok postavile Danska, Irska, Islandija, Nizozemska in Švedska, Slovenija pa načrtuje postopno zaostrovanje zahtev po čedalje manjših izpustih motorjev z notranjim izgorevanjem med letoma 2025 in 2030.
Po Johnsonovih besedah se je vlada za takšen pospešek prehodu na brezogljična vozila odločila zaradi nujnega ukrepanja proti podnebnim spremembam na eni in zaradi želje po ustvarjanju novih delovnih mest ter po novem razvojnem zagonu območij s propadlo tradicionalno industrijo na drugi strani. Vlada bo za spodbude oziroma subvencije za nakupe električnih vozil v prihodnjih letih namenila šeststo milijonov britanskih funtov (670 milijonov evrov), 1,3 milijarde funtov (1,45 milijarde evrov) pa bo namenila za razvoj mreže polnilnic za električne avtomobile.
Izpusti toplogrednih plinov v prometu še naraščajo, zato vlade ukrepajo. FOTO: Simon Dawson/Reuters
Zeleni program bo tudi program zaposlovanja
Za ves zeleni program pa namerava vlada prispevati enajst milijard funtov. Drug pomemben del tega programa bo spodbuda gradnji novih jedrskih elektrarn – ene velike in serije majhnih modularnih, ki jih razvija Rolls Royce –, pospešek pa bo dobila tudi gradnja vetrnih elektrarn na morju. Na energetskem področju bodo v Veliki Britaniji tudi pospešeno spodbujali proizvodnjo in rabo vodika, zato vlada zdaj išče mesto, ki bi se prostovoljno vključilo v poskusno popolno usmeritev na vodih kot vir energije za promet, industrijo in gospodinjstva.
Britanska vlada bo spodbujala gradnjo vetrnih polj na morju. FOTO: Stefan Wermuth/Reuters
Britanska avtomobilska industrija je kritična do skrajšanih rokov za prehod na povsem električne osebne avtomobile in kombije in tudi do razmeroma majhnih sredstev, ki jih vlada namenja temu področju.
Kako je v drugih evropskih državah
V EU enotnega roka za prepoved prodaje vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem še ni. Še septembra letos je vrsta nevladnih organizacij s skupnim pismom evropsko komisijo pozvala k temu, naj bo enoten zadnji rok za prehod na električna vozila v EU leto 2035, če hoče Unija doseči ničelne neto izpuste ogljikovega dioksida do leta 2050. Sicer pa so nekatere evropske države v svojih načrtih že pohitele z določanjem teh rokov. Najhitreje, že z letom 2025, bo bencinske in dizelske motorje prepovedala Norveška. Do leta 2030, torej enako kot Velika Britanija, so si rok postavile Danska, Irska, Islandija, Nizozemska in Švedska, Slovenija pa načrtuje postopno zaostrovanje zahtev po čedalje manjših izpustih motorjev z notranjim izgorevanjem med letoma 2025 in 2030.
