Podnebna pogajalska zmeda

Cancún - Evropska unija je spoznala, da je edina pot podaljšanje kjotskega protokola, a ji tu stoji nasproti Japonska, ki si želi nadomestilo protokola v obliki širšega zavezujočega dogovora. Rusija pri tem vztraja pri odpustkih zaradi gozdov in presežkih emisijskih pravic, kar ustreza tudi Poljski, ker bodo cene emisij na ta način padle. Posredno se smeji tudi slovenski delegaciji, saj so gozdovi pomembna točka v slovenskih izhodiščih; ne bi bilo slabo niti to, da bi cene emisijskih pravic padle, saj jih bo Slovenija zaradi preseganja omejitev emisij morala kupiti. Dogovor o ustavitvi uničevanja gozdov bi lahko bil sprejet že v Cancúnu, a le, če bo Evropska unija malce popustila Rusiji, ta pa ne bo tako trda v svojih stališčih.

Bolivija menda sama ni težava, drugače pa bo, če se ji pridružijo še druge države Južne in Srednje Amerike. To je bolj malo verjetno, saj denimo Venezuela računa na naftne dobičke. Skoraj gotovo pa bo zraven Kuba. Kitajska je ob vsem bolj ali ne tiho, kot kaže, se drži nasveta bodi tiho in raje delaj. Kot je povedal eden od predstavnikov kitajske delegacije, je njihov nov petletni načrt poln obnovljivih virov energije, vetrnic, hidroelektrarn in sončnih elektrarn. V načrtu pa je tudi več jedrskih elektrarn.

NVO: Vlade se skrivajo za Združenimi narodi

Nevladne okoljske organizacije World Wild Fund, Greenpeace, Oxfam in CAN International so v skupnem nastopu opozorile, da se vlade skrivajo za Združenimi narodi oziroma konvencijo o podnebnih spremembah, čeprav so za usodo sveta odgovorne same. »Naj sprejmejo odločitev, da bodo dobile zaupanje ljudi nazaj,« je dejala Yolanda Kakabatse, predsednica WWF.

Jeremy Hobbs, predsednik Oxfama, Kumi Naidoo, prvi mož Greenpeacea in David Turnbull, predsednik CAN International, so povedali še, da so zaznali nekaj napredka v pogajanjih, vendar so osnutki dogovorov prišli na mizo šele danes. Prav veliko časa torej ni več, zlasti zaradi nespremenljivega japonskega stališča, kot menijo nevladniki.

Opozorili so, da je vodilna vloga EU zelo pomembna, zlasti pri zagotovitvi sklada za hitro financiranje ukrepanja proti podnebnim spremembam v revnih državah. Dodali so še, da se že 20 let pogovarjamo o ustavitvi krčenja gozdov pa dogovor še vedno ni sprejet.

Minister Žarnić meni, da dogovora ne bo

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je v Cancúnu neuradno povedal, da so podnebna pogajanja precej kaotična, in podobno kot komisarka za podnebno akcijo Connie Hedegaard, ocenjuje, da pravno zavezujočega dogovora o zmanjšanju emisij ne bo. Dodatno v to prepričuje dejstvo, da v Mehiko niso prišli predsedniki najbolj vplivnih držav, kot denimo v København vsaj zadnji dan.

Žarniću je bil sicer najbolj všeč nastop kubanske delegacije, ki je povedala, da je minil čas za zaslepljevanje ljudi vsega sveta, ki dobro vidijo, kaj se dogaja, in da je treba nekaj storiti. Sicer je Žarnić povedal, da so zdaj poleg vseh drugih že nekaj časa znanih težav z ZDA in nekaterimi drugimi državami, nastale še težave z Rusijo, ki je sicer pozna podpisnica kjotskega protokola.

Komisarka Connie Hedegaard je sicer poudarila, da je Evropska unija izpolnila svojo napoved o zagotovitvi denarja za hitro financiranje revnih držav, tako za projekte zmanjšanja emisij kot ukrepe prilagajanja in ohranjanja gozdov. Za to je EU zagotovila 2,35 milijarde evrov, od tega je pol posojil, pol pa neposredno vloženega denarja. Te pomoči EU ne bo pogojevala z nobenimi političnimi zahtevami.

Ni pa EU tako zelo zagreta za naslednje obdobje kjotskega protokola, saj mu niso naklonjene niti Rusija, Japonska in ZDA. »Tako bi kjotski protokol zajemal sedmino svetovnih emisij. Zamenjati nekaj, kar obstaja in deluje, za nekaj, kar še ni definirano, pa tudi ni najbolj smotrno,« je dejala Hedegaardova. Opozorila pa je, da je nekaj treba storiti, saj zaveze iz Københavna še vedno pomenijo segrevanje za tri ali 3,5 stopinje Celzija, kar je nesprejemljivo.

Vendar tudi ona ve, da se to ne bo zgodilo v Cancunu. Od dela v mehiškem letovišču pa bo zelo odvisen rezultat pogovorov prihodnje leto v južnoafriškem Durbanu.
 
»EU ne ubija Kjota«

V zadnjih dneh se je precej razširilo, da skuša Evropska unija zminirati kjotski protokol, ker je pri vztrajanju za podaljšanje menda neuspel lanski vrh v Kobenhavnu. Komisarka za podnebno akcijo Connie Hedegaard to ostro zavrača. »Absurdno in nepošteno je, da je EU obtožena ubijanja kjotskega protokola. Nasprotno, EU si ga je vseskozi prizadevala obdržati pri življenju in pri tem ostaja še naprej. Istočasno pa intenzivno delamo na tem, da bi tudi ZDA in druge države z največjimi emisijami sprejele zavezujoče cilje, saj predstavljajo zelo velik del svetovnih emisij,« je dejala Hedegaardova.