Pogajanja kot obramba pred Trumpovo gorjačo

Evropa želi pokazati voljnost pri liberalizaciji čezatlantske trgovine.

Objavljeno
15. april 2019 08.00
Posodobljeno
15. april 2019 08.00
Kar osem odstotkov čezatlantske trgovine predstavljajo izdelki avtomobilske industrije. FOTO: Reuters
Bruselj – Se v čezatlantskih trgovinskih odnosih obeta odjuga ali je pred vrati zaostritev carinskih ukrepov v režiji Donalda Trumpa? Negotovost glede tega je stalnica urejanja temeljnih trgovinskih zapletov med ZDA in EU po Trumpovem prihodu v Belo hišo.

Ministri EU naj bi danes na zasedanju v Luxembourgu še uradno blagoslovili osnovne pogajalske usmeritve evropski komisiji za trgovinska pogajanja z ZDA. Po načrtih iz januarja naj bi bila sklenjena dva sporazuma med EU in ZDA, ki bi imela veliko manjši obseg kot propadlo čezatlantsko trgovinsko-investicijsko partnerstvo (TTIP). Prvi sporazum bi urejal odpravo carin na industrijsko blago, vključno z avtomobili. Drugi bi zadeval ugotavljanje skladnosti: z njim bi zmanjšali necarinske ovire, saj bi podjetja laže dokazovala, da izpolnjujejo tehnične standarde na obeh straneh Atlantika.


Grožnja s posebnimi carinami


Temelj je skupna izjava Trumpa in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja iz julija lani, s katero je bilo po sprejetju kazenskih carin na evropsko jeklo in aluminij sklenjeno nekakšno premirje. Tako kot lani poleti tudi v zadnjih tednih bremeni odnose Trumpovo žuganje z ukrepi proti uvozu evropskih avtomobilov, ki da predstavlja grožnjo za ameriško nacionalno varnost. Trumpovo sporočilo je jasno – če ne bomo sklenili kupčije, bom uvedel posebne carine. To je predvsem za nemško avtomobilsko industrijo in z njo povezana podjetja po Evropi znamenje za preplah.



Bruselj ne kaže le pripravljenosti na trgovinske pogovore, marveč redno objavlja statistike, s katerimi Washingtonu in drugim dokazuje, kako hitro po izjavi Juncker-Trump narašča ameriški izvoz soje in utekočinjenega plina v EU. A Trumpu ni veliko mar za takšno statistiko. Raje govori o »brutalni« evropski trgovinski politiki. Po zadnjih izračunih Eurostata iz letošnjega marca je leta 2018 izvoz iz EU v ZDA znašal 406,4 milijarde evrov in je bil za 139,1 milijarde večji od uvoza. To je rekorden presežek.


Spomini na TTIP še sveži


Pred zagonom pogajanj predvsem v Franciji dvigujejo obrvi. Pariz že tradicionalno ni naklonjen odprti trgovinski politiki. Četudi kmetijski izdelki ne bodo del novih pogajanj z ZDA – to izvzetje je eden od trnov v ameriški peti –, imajo številne zadržke. Predsednik Emmanuel Macron opozarja, denimo, da se ne bi smeli pogajati, dokler Trump grozi. Drugi razlog za Macronov ne je Trumpov izstop iz pariškega podnebnega sporazuma. Poleg tega Washington – v času težav Boeinga – žuga z ukrepi, ker da je oškodovan s subvencijami Airbusu.

image
FOTO: Reuters


Kočljivo je tudi, da se pogajalski proces začenja pred evropskimi volitvami, saj javnost v nekaj članicah ostro nasprotuje bolj svobodni trgovini z ZDA. Spomin na pogajanja o TTIP, ki so sprožila množične proteste in številne kampanje z argumentacijo o ogrožanju evropskih standardov, je še svež. Sicer velja, da bo Pariz danes glasoval proti, a glede pogajalskih smernic ni zahtevano soglasje vseh članic. Povsem negotovo je, ali so pogajanja v takšnih okoliščinah sploh lahko pripeljana do konca, do sklenitve sporazuma.

Ena od najbolj razširjenih razlag ciljev procesa je, da bi z bolj ali manj zaigranimi pogajanji odvrnili Trumpa od uvedbe kazenskih carin na avte.