Pogajanja so odločena in Britanija je izgubila, pravi Boris Johnson
Združeno kraljestvo z brexitom ne bo prevzelo nadzora nad lastno usodo, ampak ga bo kvečjemu izgubilo.
Odpri galerijo
Boris Johnson je naposled ugotovil, da za 40 milijard funtov, kolikor bo znašal izstopni račun, Združeno kraljestvo od EU ne bo dobilo popolnoma nič. FOTO: Ben STANSALL / AFP
Nekdanji britanski zunanji minister je v svoji redni ponedeljkovi kolumni za konservativni časnik Daily Telegraph napadel britansko vlado in jo obtožil, da je v pogajanjih o brexitu vnaprej priznala poraz, državo pa obsodila na življenje pod efektivnim nadzorom EU, s katerim bo služila kot »strašen zgled« vsem drugim članicam, ki bi razmišljale o spremembi svojega odnosa do Bruslja.
Boris Johnson je v zapisu predstavil svoje že znane poglede na vladni predlog prihodnjih odnosov z EU, zaradi katerega je pred dvema mesecema odstopil s položaja britanskega ministra, vlado Therese May pa pahnil v najhujšo krizo tega mandata.
Toda za razliko od svojih prejšnjih komentarjev, je nekdanji minister in londonski župan tokrat ubral bistveno bolj kritičen ton.
Vlado je obtožil, da zaradi njenega pogajalskega pristopa država z brexitom ne bo prevzela nadzora nad svojo usodo, ampak ga bo kvečjemu izgubila. EU je primerjal s taksijem, Združeno kraljestvo pa s potnikom, ki nima nobene izbire o tem, v katero smer se pelje. Ravno tako je ocenil, da za 40 milijard funtov, kolikor bo znašal izstopni račun, Združeno kraljestvo od EU ne bo dobilo popolnoma nič.
Odhod Johnsona in nekdanjega ministra za brexit Davida Davisa sta pred začetkom poletja močno omajala položaj britanske premierke, različne dele vladajoče konservativne stranke pa postavila na pot konfrontacije glede strategije izstopa, predvsem pa glede prihodnjih odnosov z EU. Medtem ko vlada v pogajanjih zagovarja obstanek Združenega kraljestva na enotnem evropskem trgu za blago, evroskeptični člani konservativne stranke vztrajajo, da bi to državo postavilo v položaj, ko ne bi mogla določati svoje lastne trgovinske politike. Namesto tega predlagajo, da Združeno kraljestvo z EU sklene trgovinski sporazum, podoben, a še bolj obsežen od tistega, sklenjenega med Unijo in Kanado. Tovrsten trgovinski dogovor kot ustrezno rešitev vidi tudi Boris Johnson.
»S sprejemom vladnih predlogov smo v bitko odšli z dvignjeno belo zastavo. Če bodo nadaljevali v tej smeri, bomo zavrgli večino prednosti, ki jih brexit ponuja,« je prepričan nekdanji minister. S tem ko britanska vlada pristaja na 'skupni pravilnik' z EU – nad katerim ne bi imela nikakršnega nadzora –, državi onemogoča, da bi bila konkurenčna, inovativna, da bi odstopala od drugih. »Odpovedujejo se tudi velikim trgovinskim sporazumom.«
Johnson je izrazil upanje, da bo vlada spremenila smer in uresničila brexit, tako da bo država postala enakovreden partner EU. Po njegovih besedah je edina pot do tega »obsežen prostotrgovinski dogovor, podkrepljen z intimnimi partnerstvi na področju zunanje politike, sodstva in drugih zadev«. Johnson je priznal, da bi to pomenilo reševanje zapletenega irskega vprašanja, za katerega vztraja, da ga nobena stran do sedaj niti ni poskušala rešiti.
Predstavniki britanske vlade so v odzivu na Johnsonovo kolumno dejali, da je z njo pokazal, kako nima resnih idej o reševanju težav, povezanih z brexitom. »Kar potrebujemo v tem času, je resno vodstvo, z resnim načrtom. Theresa May in njen načrt predstavljata natanko to,« je novinarjem povedal uradni predstavnik britanske premierke.
Težava je v tem, ker Johnson še zdaleč ni edini nasprotnik vladnih predlogov. Ti v poslanskih klopeh po vsem sodeč ne uživajo večinske podpore in možno je, da se britanski parlament pred iztekom roka za pogajanja ne bo uspel poenotiti ne glede vladnih predlogov, ne glede alternativnih rešitev, ki jih zagovarjajo evroskeptiki na čelu z Johnsonom. Posledica tega ni odložitev brexita, temveč naraščajoča verjetnost, da bo Združeno kraljestvo marca prihodnje leto iz EU izstopilo brez dogovora. Povsem drugo vprašanje je, ali bo Združeno kraljestvo takrat sploh še vodila Theresa May.
Notranji boji v konservativni stranki so povsem zasenčili tudi izjave glavnega pogajalca evropske komisije za brexit Michela Barnierja, ki je konec tedna v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung izrazil »ostro nasprotovanje« britanskim vladnim predlogom glede prihodnjih odnosov z EU, rekoč, da bi te ogrozili obstoj evropskega enotnega trga. Obstanek Združenega kraljestva zgolj na enotnem trgu za blago, ne pa tudi za storitve, kapital in ljudi, po Barnierjevih besedah ne bi bil v interesu Unije in bi lahko ogrozil evropski projekt.
Britanska vlada in Boris Johnson sta si enotna vsaj pri enem vprašanju: Barnierjevih opozoril ne jemljeta resno. Medtem ko Johnson vztraja, da je njegovo nasprotovanje predlogom Londona zgolj kozmetično, vlada vztraja, da je njen načrt pragmatičen in da bi deloval tako za Združeno kraljestvo kot za EU, kot dokaz za to pa navaja pozitiven odziv številnih evropskih voditeljev.
Boris Johnson je v zapisu predstavil svoje že znane poglede na vladni predlog prihodnjih odnosov z EU, zaradi katerega je pred dvema mesecema odstopil s položaja britanskega ministra, vlado Therese May pa pahnil v najhujšo krizo tega mandata.
Toda za razliko od svojih prejšnjih komentarjev, je nekdanji minister in londonski župan tokrat ubral bistveno bolj kritičen ton.
Vlado je obtožil, da zaradi njenega pogajalskega pristopa država z brexitom ne bo prevzela nadzora nad svojo usodo, ampak ga bo kvečjemu izgubila. EU je primerjal s taksijem, Združeno kraljestvo pa s potnikom, ki nima nobene izbire o tem, v katero smer se pelje. Ravno tako je ocenil, da za 40 milijard funtov, kolikor bo znašal izstopni račun, Združeno kraljestvo od EU ne bo dobilo popolnoma nič.
V bitko z dvignjeno belo zastavo
Odhod Johnsona in nekdanjega ministra za brexit Davida Davisa sta pred začetkom poletja močno omajala položaj britanske premierke, različne dele vladajoče konservativne stranke pa postavila na pot konfrontacije glede strategije izstopa, predvsem pa glede prihodnjih odnosov z EU. Medtem ko vlada v pogajanjih zagovarja obstanek Združenega kraljestva na enotnem evropskem trgu za blago, evroskeptični člani konservativne stranke vztrajajo, da bi to državo postavilo v položaj, ko ne bi mogla določati svoje lastne trgovinske politike. Namesto tega predlagajo, da Združeno kraljestvo z EU sklene trgovinski sporazum, podoben, a še bolj obsežen od tistega, sklenjenega med Unijo in Kanado. Tovrsten trgovinski dogovor kot ustrezno rešitev vidi tudi Boris Johnson.
»S sprejemom vladnih predlogov smo v bitko odšli z dvignjeno belo zastavo. Če bodo nadaljevali v tej smeri, bomo zavrgli večino prednosti, ki jih brexit ponuja,« je prepričan nekdanji minister. S tem ko britanska vlada pristaja na 'skupni pravilnik' z EU – nad katerim ne bi imela nikakršnega nadzora –, državi onemogoča, da bi bila konkurenčna, inovativna, da bi odstopala od drugih. »Odpovedujejo se tudi velikim trgovinskim sporazumom.«
Michel Barnier je izrazil ostro nasprotovanje britanskim vladnim predlogom. FOTO: Emmanuel DUNAND / AFP
Johnson je izrazil upanje, da bo vlada spremenila smer in uresničila brexit, tako da bo država postala enakovreden partner EU. Po njegovih besedah je edina pot do tega »obsežen prostotrgovinski dogovor, podkrepljen z intimnimi partnerstvi na področju zunanje politike, sodstva in drugih zadev«. Johnson je priznal, da bi to pomenilo reševanje zapletenega irskega vprašanja, za katerega vztraja, da ga nobena stran do sedaj niti ni poskušala rešiti.
Resno vodstvo, resen načrt
Predstavniki britanske vlade so v odzivu na Johnsonovo kolumno dejali, da je z njo pokazal, kako nima resnih idej o reševanju težav, povezanih z brexitom. »Kar potrebujemo v tem času, je resno vodstvo, z resnim načrtom. Theresa May in njen načrt predstavljata natanko to,« je novinarjem povedal uradni predstavnik britanske premierke.
Težava je v tem, ker Johnson še zdaleč ni edini nasprotnik vladnih predlogov. Ti v poslanskih klopeh po vsem sodeč ne uživajo večinske podpore in možno je, da se britanski parlament pred iztekom roka za pogajanja ne bo uspel poenotiti ne glede vladnih predlogov, ne glede alternativnih rešitev, ki jih zagovarjajo evroskeptiki na čelu z Johnsonom. Posledica tega ni odložitev brexita, temveč naraščajoča verjetnost, da bo Združeno kraljestvo marca prihodnje leto iz EU izstopilo brez dogovora. Povsem drugo vprašanje je, ali bo Združeno kraljestvo takrat sploh še vodila Theresa May.
Theresa May, na fotografiji z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem, verjame, da ji bodo ob trenutku resnice evropski voditelji priskočili na pomoč. FOTO: REUTERS/Andreas Gebert
Notranji boji v konservativni stranki so povsem zasenčili tudi izjave glavnega pogajalca evropske komisije za brexit Michela Barnierja, ki je konec tedna v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung izrazil »ostro nasprotovanje« britanskim vladnim predlogom glede prihodnjih odnosov z EU, rekoč, da bi te ogrozili obstoj evropskega enotnega trga. Obstanek Združenega kraljestva zgolj na enotnem trgu za blago, ne pa tudi za storitve, kapital in ljudi, po Barnierjevih besedah ne bi bil v interesu Unije in bi lahko ogrozil evropski projekt.
Britanska vlada in Boris Johnson sta si enotna vsaj pri enem vprašanju: Barnierjevih opozoril ne jemljeta resno. Medtem ko Johnson vztraja, da je njegovo nasprotovanje predlogom Londona zgolj kozmetično, vlada vztraja, da je njen načrt pragmatičen in da bi deloval tako za Združeno kraljestvo kot za EU, kot dokaz za to pa navaja pozitiven odziv številnih evropskih voditeljev.
