Policija identificirala švedskega napadalca

Švedska policija je sporočila, da lahko z 98-odstotno gotovostjo potrdi, da je sobotni samomorilski napad v Stockholmu izvedel 28-letni Taymour Abdel Wahab, švedski državljan, ki je več let živel v Britaniji. Vodja preiskovalcev Thomas Lindstrand je na novinarski konferenci povedal, da je napadalec nosil pas z bombami in je verjetno nameraval sprožiti eksplozije v množici na osrednji železniški postaji ali v veleblagovnici v središču mesta. »Če bi vse ekplodirale hkrati, bi lahko povzročile zelo resno škodo.« Napad, čeprav je spodletel, je bil dobro pripravljen, sumijo, da je imel pomočnike, so še povedale švedske oblasti.

Napadalec je deset minut pred eksplozijo z mobilnega telefona poslal sporočilo na več elektronskih naslovov, med drugim na policijo in švedsko tiskovno agencijo, je potrdil vodja preiskovalcev Lindstrand. Sporočilo da je govorilo o džihadu in švedskem sodelovanju v vojni v Afganistanu in o karikaturi islamskega preroka Mohameda, ki ga je švedski karikaturist Lars Vilks upodobil kot psa. Tayjmour Abdel Wahab je bil po rodu z Bližnjega vzhoda in je imel od leta 1992 švedsko državljanstvo. Stockholmski napadalec je mučenec, je v ponedeljek izjavila iraška islamistična skupin, povezana z Al Kaido.

Britanska policija pa je v ponedeljek preiskala hišo na jugu Anglije, in sicer v okviru preiskave dveh eksplozij v Stockholmu, o katerih je švedska policija izjavila, da ju obravnava kot teroristično dejanje. V sobotnem bombnem napadu v nakupovalnem predelu švedske prestolnice je umrl en človek in dogodek je šokiral sicer stabilno Švedsko. Nalog za preiskavo hiše v Bedfordshiru je bil v skladu s terorističnim zakonom iz leta 2000, je sporočila policija. V zvezi s preiskavo na Otoku je Scotland Yard objavil skopo izjavo: »Nihče ni bil aretiran in našli nismo nobenega nevarnega materiala.« Natančna lokacija preiskane hiše ni znana.

Številni časniki, švedske spletne strani in islamistični forum so že pred potrditvami policije kot napadalca omenjali v Iraku rojenega švedskega državljana z imenom Abdel. Razstrelil da se je po tem, ko je poskušal nastaviti avtomobilsko bombo v prometni ulici, druga eksplozija se je zgodila 300 metrov stran od prve in deset do petnajst minut pozneje, poleg smrtne žrtve sta bila ranjena dva človeka. Švedski dnevnik Expressen, ki se sklicuje na neimenovani vir, je objavil, da sta napravi domnevno eksplodirali po naključju, tisti, ki je napad načrtoval, je očitno želel povzročiti precej večji kaos in poškodovati čim več ljudi. BBC je poročal, da bodo britanske varnostne službe verjetno raziskovale, koliko časa je napadalec preživel na Otoku, ali je dolžina njegovega bivanja pomenljiva, poskušali bodo tudi ugotoviti, ali je bil s kom povezan.

Švedski mediji, ki so svoje informacije oprli na registrsko številko avtomobila, saj je bil Taymour Abdel Wahab lastnik avta, ki je eksplodiral, ko se je razstrelil, so obširno poročali o njegovih podatkih na Facebooku in muslimanskem zmenkarskem portalu. Na spletni strani Muslima je Abdel zapisal, da je bil poročen, da ima dve hčerki in išče drugo ženo. Omenil je, da se je rodil v Bagdadu in da je študiral na univerzi Bedfordshire v Lutnu, kjer je številčna muslimanska skupnost. Ameriški izvedenec za terorizem Evan Kohlmann je za Reuters izjavil, da se je bil osumljenec na spletnih forumih, ki jih običajno uporabljajo skrajne skupne, z Al Kaido vred, identificiran kot »sveti bojevnik«. Omenil je svoj sum, da je napad delo lokalnega skrajneža, ki je morda bil ali pa tudi ne povezan z aktualno teroristično organizacijo. New York Times pa se je skliceval na izjavo neimenovanega nekdanjega britanskega protiobveščevalca, ki je v zvezi z dogodkom povedal, da je v preteklih dveh letih pripotovalo na Švedsko precejšnje število islamskih skrajnežev. Časnik piše, da so to potrdili tudi ameriški obveščevalci.
Ne glede na to, za kakšen napad je šlo, je ta osupil državo, ki se ponaša s stabilnostjo. Švedi so vznemirjeni, njihova država je bila doslej izvzeta iz množičnih napadov, kakršni so prizadeli London, Madrid ali Mumbaj po enajstem septembru 2001. Potem ko so Združene države objavile opozorila potnikom in omenjale možnost napadov skrajnežev, se je strah pred napadi okrepil marsikje v zahodni Evropi. Premier Fredrik Reinfeldt se je na sobotni napad odzval mirno: obsodil ga je, toda poudaril, da bo dogodek zbudil dvome o strpnem in odprtem modelu švedske družbe. Pomembno je, da Švedska zaradi enega nasilnega napada ne stigmatizira celotne muslimanske skupnosti: prvič, ker miroljubni muslimani prav tako obsojajo terorizem; drugič, ker bi sovraštvo samo škodovali družbi n poslalo napačen signal muslimanom, češ da ne sodijo sem; in tretjič, konec strpnosti bi bil voda na mlin prav tistim ljudem, ki zavračajo liberalno zahodno demokracijo.

Vojaški angažma Švedske v severnem Afganistanu, kjer sodeluje s specialisti za obveščevalno dejavnost v Natovi misiji, je za to državo neobičajen, saj se Švedska praviloma ogiba sodelovanju v vojaških zavezništvih. Povečevanje priseljevanja na Švedsko, zlasti muslimanov, in kontroverzne karikature leta 2007, pa so dali zagon Švedskim demokratom, protipriseljenski stranki, ki je septembra na parlamentarnih volitvah dobila 20 sedežev v parlamentu. Približno deset odstotkov od 9,3 milijona švedskega prebivalstva izvira iz neevropskih držav in med njimi je pet odstotkov muslimanov. Skrajna desnica pripisuje krivdo za rast kriminala priseljencem.