Politični dialog na najvišji ravni
Šesto srečanje trilaterale je namenjeno krepitvi prijateljskih odnosov med sosednjimi državami.
Odpri galerijo
Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović na lanskem srečanju v Goriških brdih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na današnjem tristranskem srečanju Avstrije, Hrvaške in Slovenije v Šibeniku, se bodo predsedniki osredotočili na prihodnost EU, evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in migracije. Po pričakovanju bodo spregovorili tudi o prednostnih nalogah hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se začne 1. januarja 2020.
Politični odnosi med Ljubljano in Zagrebom so na nizki ravni zaradi spora o meji ter različnih pogledov na arbitražni postopek in razsodbo. Nesoglasja so tudi med Dunajem in Ljubljano zaradi avstrijskega nadzora meje s Slovenijo in morebitne gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem. Krepitev odnosov in sodelovanja med državami, ki je glavni cilj rednih tristranskih srečanj, zveni v teh razmerah optimistično.
Predsedniki Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor se verjetno ne bodo izognili odprtim dvostranskim vprašanjem. Navsezadnje Slovenija toži Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Ljubljana se tudi še ni odločila, ali bo blokirala vstop Hrvaške v schengenski prostor.
Slovenski predsednik najbrž ne bo prepričal avstrijskega kolega, da ni upravičenih razlogov, da bi Avstrija v boju proti migracijam nadzirala mejo s Slovenijo. Čeprav se Pahor in Grabar-Kitarovićeva zavzemata za ohranitev političnega dialoga na najvišji ravni, ni še nobenega znamenja, da bo prišlo do prvega uradnega srečanja premierjev Slovenije in Hrvaške Marjana Šarca in Andreja Plenkovića.
Politični odnosi med Ljubljano in Zagrebom so na nizki ravni zaradi spora o meji ter različnih pogledov na arbitražni postopek in razsodbo. Nesoglasja so tudi med Dunajem in Ljubljano zaradi avstrijskega nadzora meje s Slovenijo in morebitne gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem. Krepitev odnosov in sodelovanja med državami, ki je glavni cilj rednih tristranskih srečanj, zveni v teh razmerah optimistično.
V znamenju dvostranskih sporov
Predsedniki Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor se verjetno ne bodo izognili odprtim dvostranskim vprašanjem. Navsezadnje Slovenija toži Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Ljubljana se tudi še ni odločila, ali bo blokirala vstop Hrvaške v schengenski prostor.
Slovenski predsednik najbrž ne bo prepričal avstrijskega kolega, da ni upravičenih razlogov, da bi Avstrija v boju proti migracijam nadzirala mejo s Slovenijo. Čeprav se Pahor in Grabar-Kitarovićeva zavzemata za ohranitev političnega dialoga na najvišji ravni, ni še nobenega znamenja, da bo prišlo do prvega uradnega srečanja premierjev Slovenije in Hrvaške Marjana Šarca in Andreja Plenkovića.
