Politični krizi ni videti konca

Pred predčasnimi novembrskimi volitvami se je začelo iskanje krivcev za neuspela pogajanja in politično blokado.

Objavljeno
18. september 2019 17.08
Posodobljeno
18. september 2019 20.07
Vršilcu dolžnosti španskega premiera se zdijo bolj sprejemljive predčasne volitve kot koalicija z levičarsko Unidas Podemos. Foto Reuters
Ko sredi politične krize poleti 2016 takratni vršilec dolžnosti španskega premiera, konservativec Mariano Rajoy, ni imel parlamentarne podpore za ponoven mandat, je bil vodja socialistov Pedro Sánchez jasen. »To je Rajoyev problem. Naj prevzame odgovornost in se začne pogajati.« Tri leta pozneje je Španija v podobni situaciji, le da tokrat Sánchezu ni uspelo zbrati dovolj glasov za nov premierski krog. Krivde za politično blokado, ki vodi v četrte volitve v štirih letih, pričakovano tokrat ni iskal pri sebi, ampak je za to okrivil druge.

Po pogovorih vodij političnih strank pri kralju Filipu VI. so iz kraljeve palače včeraj zvečer sporočili, da nihče izmed kandidatov, v igri je bil le Sánchez, ne more oblikovati vlade. Če ne bo presenetljivega zasuka v zadnjem trenutku, bo kralj v ponedeljek razpustil parlament, Španci pa bodo 10. novembra ponovno odšli na volišča.

»Poskusili smo vse, a nam ni uspelo. Dve konservativni [Ljudska stranka (PP) in Ciudadanos] in ena levičarska stranka [Unidas Podemos (UP)]​ so se odločile, da bodo blokirale oblikovanje vlade, ki so jo zahtevali Španci,« je po pogovoru s kraljem dejal Sánchez in pozval volivce k še odločnejši podpori na novembrskih volitvah. Vodja UP, s katerimi socialistom ni uspelo ali niso hoteli zbližati stališč v skoraj petih mesecih, je Sánchezu odgovoril s še ostrejšim tonom. »Aroganca in prezir do osnovnih pravil parlamentarne demokracije sta prevladali nad razumom,« se je odzval Pablo Iglesias. »Sánchez je naredil zgodovinsko napako velikih razsežnosti in izsilil volitve zaradi obsedenosti s kopičenjem absolutne moči, ki mu je Španci niso podelili. Potrebujemo predsednika, ki razume večstrankarski sistem.«

»Zagotovo vemo le, da bo do februarja ali marca težko oblikovati vlado.«
Pablo Simón

 

Pogajanja brez preboja


 Na aprilskih volitvah so prepričljivo slavili socialisti, ki so v rekordno razdrobljenem parlamentu dobili 123 od 350 sedežev. Ob nasprotovanju PP in liberalne Ciudadanos se je kot edino možno sodelovanje kazalo povezovanje PSOE z UP. Skupaj bi imeli 165 poslancev, pri vladanju pa bi se morali opirati na manjše regionalne stranke. Pogajanja socialistov s »prednostnim partnerjem« so se začela pozno, po evropskih in regionalnih volitvah, ki so še okrepile mandat socialistov, in oslabila pogajalska izhodišča UP. Pogovore so zaznamovala tradicionalno nezaupanje med strankama, ki sta se še pred kratkim borili za primat na levici, in razhajanja pri obliki sodelovanja. Bolj leva od obeh strank je vztrajala pri vstopu v koalicijsko vlado, prvo v demokratični Španiji, socialisti pa so se zavzemali za enostrankarsko vlado in programsko povezovanje z UP.

Stranki sta bili najbližje dogovoru tik pred drugim julijskim glasovanjem o zaupnici Sánchezu, ko so se socialisti ujeli v past lastne pogajalske taktike in bili »primorani« ponuditi UP mesto v vladi. In vendar se je ponovno zapletlo pri kadrovskem razrezu in pristojnostih. Pogajanja so zastala, Sánchez pa še drugič v dveh dneh ni dobil podpore za nov mandat.

image
Pedro Sánchez in Pablo Iglesias. Foto: Juan Medina/Reuters


Od takrat so pogovori obtičali v slepi ulici. PSOE je vztrajala pri manjšinski vladi brez koalicijskih partnerjev in neuspešno poskušala prepričati PP in Ciudadanos, naj se na ponovnem glasovanju vzdržita in prenehata blokirati oblikovanje vlade. Ob bolj ali manj nespremenjenih stališčih drugih formacij tako levo kot desno od socialistov so bile za PSOE bolj sprejemljive predčasne volitve kot koalicija z UP, je na portalu Politikon pojasnil politolog Pablo Simón. Razlogov za takšno taktiko je po njegovem mnenju več: vlada z UP ne bi imela večine, tovrstne vlade pa so šibke in velikokrat hitro razpadejo. »PSOE bi morda morala čez leto ali dve znova razpisati volitve, pri čemer bi bila zaradi sodelovanja s partnerjem, do katerega je sumničava in s katerim tekmuje za volilne glasove, oslabljena.« Nezanemarljivo je tudi predvideno poslabšanje gospodarskih kazalnikov, zaradi česar si PSOE želi zagotoviti stabilnejšo vlado in z volitvami »raje tvega zdaj kot čez eno leto«.
 

Nezadovoljstvo s strankami


Predvolilna kampanja se je že začela, čeprav je predčasne volitve teoretično še mogoče preprečiti z dogovorom v zadnjem trenutku. Med strankami se je vnel boj za interpretacijo dogajanja zadnjih mesecev in iskanje krivca za politično blokado, ki bi mu volivci novembra lahko izstavili račun. Zbir javnomnenjskih anket časnika El País je nakazal, da bi PSOE nekoliko izboljšala svoj rezultat, a bi bila še vedno daleč od absolutne večine. Analitiki so opozorili, da bi lahko bila novembra zaradi naraščajočega nezadovoljstva s strankami volilna udeležba zlasti med mladimi nižja, kar je v preteklosti koristilo predvsem desnim strankam.

  • Sánchez v skoraj petih mesecih ni dobil podpore za nov mandat.
  • Španci na četrte volitve v štirih letih.
  • Zmaga se znova obeta socialistom.


V kontekstu volatilnosti bo po Simónovem mnenju ključna kampanja, saj volivci čedalje pogosteje odločajo v zadnjem trenutku. Volitve bi lahko zaznamovala tudi oktobrska sodba katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem zaradi independentističnih aktivnosti in morebitno poslabšanje gospodarskih kazalnikov. Presenečenja naposled niso izključena. »Zagotovo vemo le, da bo do februarja ali marca težko oblikovati vlado,« je poudaril Simón.