Porošenko napoveduje prekinitev ognja

Kijev, Moskva − Nemirnemu vzhodu Ukrajine se morda obeta umirjanje napetosti. Novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko je namreč sporočil, da bo na vzhodu države, kjer je v večtedenskih bitkah med ukrajinsko vojsko in prorsukimi separatisti umrlo že 320 ljudi, kmalu odredil enostransko prekinitev ognja.

»Mirovni načrt se začne z mojim odlokom o enostranski prekinitvi ognja,« je po navedbah agencije AFP dejal Porošenko. »Takoj zatem ga morajo podpreti vse vpletene strani,« je dodal. Porošenkova mirovna pobuda predvideva prekinitev sovražnosti na vzhodu države, od ruskega predsednika Vladimirja Putina pa zahteva, da uradno prizna novo ukrajinsko vodstvo.

Agencija Interfax poroča, da naj bi bila prekinitev ognja zgolj začasen ukrep, med katerim bi proruski separatisti dobili priložnost, da se razorožijo ali zapustijo državo.

Prvi ruski odziv na Porošenkovo napoved je bil previden, poroča AFP. »Po eni strani govorijo o prekinitvi ognja, po drugi pa nadaljujejo z agresijo,« je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Proruski separatisti pa so ponudbo novega ukrajinskega predsednika zavrnili in jo označili za nepomembno. »Zanima nas zgolj to, da okupatorske sile zapustijo naše ozemlje,« je dejal vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin.

Ruska jeza zaradi smrti novinarja

Ruski in ukrajinski predsednik sta o morebitni prekinitvi ognja v Ukrajini sicer razpravljala že včeraj. Iz urada ukrajinskega predsednika so sporočili, da sta državnika med telefonskim pogovorom govorila o vrsti prednostnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti za prekinitev ognja, in najbolj učinkovitih načinih spremljanja razmer. Informacijo, da sta Putin in Porošenko razpravljala o prekinitvi ognja, so potrdili tudi v Kremlju.

Tema pogovorov je bila tudi smrt dveh članov ruske medijske skupine VGTRK, novinarja Igorja Korneljuka in tehnika Antona Vološina, ki sta umrla za posledicami ran, dobljenih med minometnim napadom ukrajinskih sil. Moskva je smrt ruskih novinarjev ostro obsodila in Kijev obtožila, da spodbuja kampanjo terorja. Ruski preiskovalni odbor je že začel preiskovati njuno smrt, rusko zunanje ministrstvo pa je zahtevalo, da to stori tudi Ukrajina. K preiskavi je pozval tudi varnostni svet Združenih narodov, ki je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi poročil o aretacijah in nadlegovanju novinarjev, ki poročajo o krizi v Ukrajini.

Porošenko je Putinu med telefonskim pogovorom zagotovil, da bodo smrti članov ruske novinarske ekipe preiskali, obljubil pa je tudi potrebne ukrepe za zaščito vseh novinarjev, ki poročajo o konfliktu. Novinarji brez meja so namreč pred tem opozorili, da je nasilje nad novinarji v Ukrajini doseglo novo raven, in pozvali k nepristranski preiskavi smrti. Že maja sta bila v regiji Doneck namreč ubita italijanski fotograf Andrea Rocchelli in njegov ruski pomočnik Andrej Mironov.

Eksplozijo na plinovodu povzročila bomba

Zaradi več tednov trajajočega protivladnega vrenja na vzhodu Ukrajine, ki ga po trditvah Kijeva spodbuja Moskva, so že tako napeti odnosi med Rusijo in Ukrajino novo dno dosegli na začetku tedna, ko se je neizpolnjen iztekel rok, ki ga je rusko energetsko podjetje Gazprom Kijevu postavilo za plačilo 1,44 milijarde evrov dolga za plin, pogajanja o novi ceni plina pa so padla v vodo. V Gazpromu so zato sklenili, da bodo Kijevu plin dobavljal le še po vnaprejšnjem plačilu, in zaprli ventile. Ukrajina je tako že v ponedeljek ostala brez novih pošiljk ruskega plina, z izjemo deleža, ki ga Gazprom vsakodnevno pošilja Evropski uniji.

Odnosi so se še zaostrili po tem, ko je na Transibirskem plinovodu v bližini ukrajinskega mesta Lohvicja, prek katerega se zemeljski plin iz Rusije prek Ukrajine steka v številne konce Evrope, včeraj odjeknila eksplozija. Čeprav ni povzročila žrtev, niti ni zmotila dobavo plina, je še bolj ohladila odnose med sosedama, še posebej, ker je Kijev odgovornost za eksplozijo nemudoma pripisal ruski sabotaži.

Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je danes sporočil, da je eksplozijo povzročila bomba, nameščena k temeljem plinovoda. Premier Arsenij Jacenjuk je zatem odredil povečanje varnostnih ukrepov na plinovodih po državi, da bi preprečili morebitne nadaljnje sabotaže.

Rusija pa je pozneje sporočila, da je zaradi smrti miroljubnih civilistov sprožila kazensko preiskavo proti ukrajinskemu notranjemu ministru Avakovu in guvernerju pokrajine Dnjepropetrovsk Igorju Kolomojskiju. Sumijo ju organizacije umorov, uporabe nezakonitih vojnih sredstev in metod, ugrabitev in oviranja dela novinarjev. Ruski preiskovalci nameravajo proti njima izdati mednarodno tiralico, poroča agencija AFP.