Porošenko Nato pozval k vojaški prisotnosti v Azovskem morju
Ukrajinski minister za infrastrukturo Volodimir Omeljan je danes Rusijo obtožil, da je v Azovskem morju vpeljala blokado ukrajinskih pristanišč v Berdjansku in Mariupolu.
Odpri galerijo
FOTO: Jevgenij Volokin/Reuters
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je Nato pozval k vojaški prisotnosti v Azovskem morju, poroča mednarodni tisk. Države članice Nata, vključno z Nemčijo, poziva, naj Ukrajino podprejo v konfliktu in v Azovsko morje napotijo vojno mornarico.
»Nemčija je ena naših najtesnejših zaveznic, upamo, da so države članice Nata pripravljene na preusmeritev vojaških ladij v Azovsko morje in tako podpreti Ukrajino in varnostno situacijo na tem območju,« je povedal za nemški Bild.
Nemčijo je pozval tudi, da zaustavi izgradnjo plinovoda, ki bi omogočil dobavo ruskega plina mimo ozemlja Ukrajine. »Potrebujemo močno, odločno in jasno reakcijo na agresivno obnašanje Rusije,« je dejal. To po njegovem mnenju pomeni tudi zaustavitev projekta Severni tok 2.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes opozorila, da v tem primeru ne obstaja vojaška rešitev, in pozvala k mirnemu reševanju konflikta. Do tega je mogoče priti le z razumom in pogovori, ker v tem sporu ne obstaja vojaška rešitev, je povedala po pisanju časnika Die Welt.
Porošenkova poteza sledi nedeljskemu incidentu z Rusijo in ruskemu zajetju treh ukrajinskih vojaških ladij s 24 člani posadke v Kerški ožini, na katerega je Ukrajina reagirala z razglasitvijo enomesečnega vojnega stanja na območjih, ki ležijo ob meji z Rusijo ali ruskimi zaveznicami Belorusijo ter separatističnim Pridnestrjem – veljati je začelo včeraj –, obe strani pa v mednarodnem prostoru iščeta podporo.
Danes se je za mediatorja v sporu ponudil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. V preteklosti pogosto nestanovitni odnosi med Turčijo in Rusijo so se v zadnjih dveh letih toliko okrepili, da so kdaj zmotili tudi Zahod; Turki z Rusi tesno sodelujejo glede sirske vojne, prav tako so se odločili za nakup sofisticirane ruske obrambne tehnologije. Erdoğan hkrati poudarja tradicionalno močne odnose med Turčijo in Ukrajino.
»Prevzamemo lahko vlogo mediatorja, o tem smo se pogovarjali z obema stranema,« je Erdoğan novinarjem izjavil na istanbulskem letališču pred odhodom na srečanje G20 v Argentini. Govoril je tako s Porošenkom kot ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Ukrajinski minister za infrastrukturo Volodimir Omeljan je, kot poroča Reuters, danes Ruse obtožil, da so v Azovskem morju uvedli blokado dveh ukrajinskih pristanišč, in sicer v Berdjansku in Mariupolu. Po njegovih informacijah so 35 ladjam preprečili opravljanje običajnih operacij, plovbo pa omogočajo le ladjam, ki so namenjene v ruski del Azovskega morja. »Namen je preprost – z blokado ukrajinskih pristanišč ob Azovskem morju Rusija upa na umik Ukrajine z njenega lastnega teritorija, teritorija, ki nam pripada po vseh relevantnih mednarodnih zakonih,« je zapisal.
Kot je dodal, 18 ladij, namenjenih v Berdjansk in Mariupol, čaka na vstop v Azovsko morje, devet jih čaka na izstop, posadke na nadaljnjih osmih pa čakajo v bližini pristanišč. Glavnino tovornega prometa v pristaniščih ob Azovskem morju sicer predstavljajo tovori žita in jekla.
Rusi so ukrajinsko vplutje ladij označili za Porošenkovo provokacijo v kontekstu prihodnjih predsedniških volitev in razglasitev vojnega stanja za pretirano, Ukrajinci pa so objavili natančno lokacijo položaja ladij Berdjansk, Nikopol in Jani Kapu v trenutku, ko se je zgodil incident. Po njihovem mnenju se je zgodil v mednarodnih vodah, kar je seveda v nasprotju s trditvijo Rusov, da je incident spodbudilo kršenje njenih teritorialnih voda.
Zaradi incidenta utegne pasti v vodo napovedano srečanje med Putinom in Trumpom na skorajšnjem srečanju G20 v Buenos Airesu, Evropska unija je napovedala možnost novih sankcij proti Rusiji. Člani ukrajinskih ladij ostajajo v ruskem priporu, Rusi pa so na anektiranem Krimu napovedali širitev sistemov protiletalskih raket. Obstoječim trem S-400 bodo dodali še četrtega.
Porošenko je Putina v pogovoru za Bild obtožil, da hoče nič manj kot okupirati celotno Azovsko morje in da je edini jezik, ki ga razume, enotnost zahodnega sveta. »Agresivne ruske politike ne moremo sprejeti. Najprej je šlo za Krim, nato za zahodno Ukrajino, zdaj hoče Azovsko morje. Tudi Nemčija se mora vprašati: Katera bo Putinova naslednja poteza, če ga ne ustavimo?«
Putina je obtožil, da hoče anektirati celotno Ukrajino in iz nje ustvariti rusko kolonijo. »Želi si vrnitve ruskega imperija. Vidi se kot ruskega carja, njegovo carstvo pa ne more funkcionirati brez Ukrajine.«
»Nemčija je ena naših najtesnejših zaveznic, upamo, da so države članice Nata pripravljene na preusmeritev vojaških ladij v Azovsko morje in tako podpreti Ukrajino in varnostno situacijo na tem območju,« je povedal za nemški Bild.
Nemčijo je pozval tudi, da zaustavi izgradnjo plinovoda, ki bi omogočil dobavo ruskega plina mimo ozemlja Ukrajine. »Potrebujemo močno, odločno in jasno reakcijo na agresivno obnašanje Rusije,« je dejal. To po njegovem mnenju pomeni tudi zaustavitev projekta Severni tok 2.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes opozorila, da v tem primeru ne obstaja vojaška rešitev, in pozvala k mirnemu reševanju konflikta. Do tega je mogoče priti le z razumom in pogovori, ker v tem sporu ne obstaja vojaška rešitev, je povedala po pisanju časnika Die Welt.
Porošenkova poteza sledi nedeljskemu incidentu z Rusijo in ruskemu zajetju treh ukrajinskih vojaških ladij s 24 člani posadke v Kerški ožini, na katerega je Ukrajina reagirala z razglasitvijo enomesečnega vojnega stanja na območjih, ki ležijo ob meji z Rusijo ali ruskimi zaveznicami Belorusijo ter separatističnim Pridnestrjem – veljati je začelo včeraj –, obe strani pa v mednarodnem prostoru iščeta podporo.
Erdoğan ponuja mediacijo
Danes se je za mediatorja v sporu ponudil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. V preteklosti pogosto nestanovitni odnosi med Turčijo in Rusijo so se v zadnjih dveh letih toliko okrepili, da so kdaj zmotili tudi Zahod; Turki z Rusi tesno sodelujejo glede sirske vojne, prav tako so se odločili za nakup sofisticirane ruske obrambne tehnologije. Erdoğan hkrati poudarja tradicionalno močne odnose med Turčijo in Ukrajino.
»Prevzamemo lahko vlogo mediatorja, o tem smo se pogovarjali z obema stranema,« je Erdoğan novinarjem izjavil na istanbulskem letališču pred odhodom na srečanje G20 v Argentini. Govoril je tako s Porošenkom kot ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Rusi naj bi blokirali ukrajinski pristanišči
Ukrajinski minister za infrastrukturo Volodimir Omeljan je, kot poroča Reuters, danes Ruse obtožil, da so v Azovskem morju uvedli blokado dveh ukrajinskih pristanišč, in sicer v Berdjansku in Mariupolu. Po njegovih informacijah so 35 ladjam preprečili opravljanje običajnih operacij, plovbo pa omogočajo le ladjam, ki so namenjene v ruski del Azovskega morja. »Namen je preprost – z blokado ukrajinskih pristanišč ob Azovskem morju Rusija upa na umik Ukrajine z njenega lastnega teritorija, teritorija, ki nam pripada po vseh relevantnih mednarodnih zakonih,« je zapisal.
Kot je dodal, 18 ladij, namenjenih v Berdjansk in Mariupol, čaka na vstop v Azovsko morje, devet jih čaka na izstop, posadke na nadaljnjih osmih pa čakajo v bližini pristanišč. Glavnino tovornega prometa v pristaniščih ob Azovskem morju sicer predstavljajo tovori žita in jekla.
Povsem različni pogledi
Rusi so ukrajinsko vplutje ladij označili za Porošenkovo provokacijo v kontekstu prihodnjih predsedniških volitev in razglasitev vojnega stanja za pretirano, Ukrajinci pa so objavili natančno lokacijo položaja ladij Berdjansk, Nikopol in Jani Kapu v trenutku, ko se je zgodil incident. Po njihovem mnenju se je zgodil v mednarodnih vodah, kar je seveda v nasprotju s trditvijo Rusov, da je incident spodbudilo kršenje njenih teritorialnih voda.
Zaradi incidenta utegne pasti v vodo napovedano srečanje med Putinom in Trumpom na skorajšnjem srečanju G20 v Buenos Airesu, Evropska unija je napovedala možnost novih sankcij proti Rusiji. Člani ukrajinskih ladij ostajajo v ruskem priporu, Rusi pa so na anektiranem Krimu napovedali širitev sistemov protiletalskih raket. Obstoječim trem S-400 bodo dodali še četrtega.
Obtožba, da Putin hoče okupirati Azovsko morje in celotno Ukrajino
Porošenko je Putina v pogovoru za Bild obtožil, da hoče nič manj kot okupirati celotno Azovsko morje in da je edini jezik, ki ga razume, enotnost zahodnega sveta. »Agresivne ruske politike ne moremo sprejeti. Najprej je šlo za Krim, nato za zahodno Ukrajino, zdaj hoče Azovsko morje. Tudi Nemčija se mora vprašati: Katera bo Putinova naslednja poteza, če ga ne ustavimo?«
Putina je obtožil, da hoče anektirati celotno Ukrajino in iz nje ustvariti rusko kolonijo. »Želi si vrnitve ruskega imperija. Vidi se kot ruskega carja, njegovo carstvo pa ne more funkcionirati brez Ukrajine.«
