Porošenko: ruski pomorski napad je bil le začetek nečesa večjega
V obmejnih delih Ukrajine so začele veljati izredne razmere.
Odpri galerijo
Petro Porošenko FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters
Kakor je sporočil njegov tiskovni predstavnik Svjatoslav Cegolko, je ukrajinski predsednik Petro Porošenko danes podpisal ukaz o enomesečni uvedbi vojnega stanja v desetih regijah ob meji z Rusijo in območjem moldavskega »zamrznjenega konflikta« Pridnestrjem, kjer je tudi nameščena ruska vojska.
Pred tem je Porošenko izjavil, da so bili ukrepi nujni, in novinarjem pokazal satelitske posnetke, ki naj bi dokazovali, da je Rusija potrojila število tankov ob meji z Ukrajino. Po njegovih besedah je bil napad na ukrajinsko mornarico le začetek nečesa hujšega. Iz Rusije so danes prišle informacije, da bodo zračno obrambo Krima okrepili s sodobnim sistemom S-400 triumf, v Kerču pa da nameščajo rakete za obrambo pred napadi ladjevja.
Porošenkov ukaz je začel veljati danes ob 14. uri, a mediji z obeh strani »fronte« so poročali, da so izredne razmere začele veljati že prej, kar so občutili ruski državljani, ki so hoteli čez Belorusijo pripotovati v Ukrajino. V zadnjih dveh dnevih na dveh letališčih v Kijevu niso dovolili vstopa v državo kakih 80 Rusom, ki so se morali vrniti v Minsk.
Po nedeljskem obračunu v Kerčenskih vratih sta se zdaj državi zapletli v pravne spopade. Na Krimu so se začeli postopki proti 24 ukrajinskim mornarjem s treh vojaških ladij, ki so jih zajele ruske obmejne sile. Trije se še zdravijo v bolnišnici, tistim, ki so se doslej zvrstili pred sodnikom, so za dva meseca podaljšali pripor, zaradi »nezakonitega prehoda državne meje« pa jim grozi do šest let zapora. V Kijevu so takoj po incidentu zahtevali, naj jih izpustijo na prostost, hkrati pa so sami sprožili kazenski postopek proti ruskim mornarjem ter njihovim poveljnikom, ki so napadli njihove ladje. Tiskovna predstavnica ukrajinskega generalnega tožilca Larisa Sargan je na svojem facebooku objavila imena osmih osumljencev.
Medtem ko na Zahodu pozivajo obe strani, naj se vzdržita provokacij in se raje začneta pogovarjati, je Porošenko izjavil, da je poskušal priklicati svojega ruskega kolega Vladimirja Putina, a da mu to ni uspelo. »Rusija bo plačala visoko ceno, če nas bo napadla,« je ukrajinski predsednik povedal v intervjuju za ameriško televizijo NBC. Pozval je svojega ameriškega kolega Donalda Trumpa, naj ta konec tedna na vrhu skupine držav G20 ruskemu voditelju jasno pove: »Gospod Putin, prosim, odidite iz Ukrajine.« Ko ga je novinar vprašal, ali računa na Trumpovo pomoč, je odgovoril: »To je mednarodna obveznost ZDA.«
A v Buenos Airesu srečanja med ameriškim in ruskim voditeljem iz oči v oči morda sploh ne bo, čeprav so ga uradno napovedali po tem, ko se jima ni uspelo pogovoriti v Parizu. V torek je najprej Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton zagotavljal, da pogovor obvezno bo in da s Kremljem usklajujejo le še točen čas srečanja, potem pa je njegov šef postavil vse v negotovost. V pogovoru za časnik Washington Post je Trump namreč izjavil, da o dogajanjih v Azovskem morju še čaka temeljito poročilo svojih strokovnjakov za nacionalno varnost. »To bo odločilno. Mogoče sploh ne bom imel tega srečanja. Mogoče sploh ne bom imel tega srečanja,« je ameriški predsednik dvakrat ponovil.
Trump je povedal tudi, da mu ta »agresija« ni všeč. Danes se je na njegove besede že odzval tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. »Če je imel v mislih agresijo ukrajinskih vojnih ladij, je ena stvar. Lahko se ne strinjamo o tem, ali je to bila agresija ali ne. Če pa je za agresijo označil dejanja ruskih obmejnih organov, ki so preprečili poskus nezakonitega prehoda ruskih meja, je to nekaj povsem drugega. S tem se vsekakor ne strinjamo,« je povedal Peskov. Po njegovih besedah iz Washingtona niso dobili nobene informacije, da bi odpovedali srečanje med predsednikoma. To, da se bosta sestala, pa je po njegovih besedah potrdila tudi njegova ameriška kolegica Sarah Sanders.
Pred tem je Porošenko izjavil, da so bili ukrepi nujni, in novinarjem pokazal satelitske posnetke, ki naj bi dokazovali, da je Rusija potrojila število tankov ob meji z Ukrajino. Po njegovih besedah je bil napad na ukrajinsko mornarico le začetek nečesa hujšega. Iz Rusije so danes prišle informacije, da bodo zračno obrambo Krima okrepili s sodobnim sistemom S-400 triumf, v Kerču pa da nameščajo rakete za obrambo pred napadi ladjevja.
Porošenkov ukaz je začel veljati danes ob 14. uri, a mediji z obeh strani »fronte« so poročali, da so izredne razmere začele veljati že prej, kar so občutili ruski državljani, ki so hoteli čez Belorusijo pripotovati v Ukrajino. V zadnjih dveh dnevih na dveh letališčih v Kijevu niso dovolili vstopa v državo kakih 80 Rusom, ki so se morali vrniti v Minsk.
Po nedeljskem obračunu v Kerčenskih vratih sta se zdaj državi zapletli v pravne spopade. Na Krimu so se začeli postopki proti 24 ukrajinskim mornarjem s treh vojaških ladij, ki so jih zajele ruske obmejne sile. Trije se še zdravijo v bolnišnici, tistim, ki so se doslej zvrstili pred sodnikom, so za dva meseca podaljšali pripor, zaradi »nezakonitega prehoda državne meje« pa jim grozi do šest let zapora. V Kijevu so takoj po incidentu zahtevali, naj jih izpustijo na prostost, hkrati pa so sami sprožili kazenski postopek proti ruskim mornarjem ter njihovim poveljnikom, ki so napadli njihove ladje. Tiskovna predstavnica ukrajinskega generalnega tožilca Larisa Sargan je na svojem facebooku objavila imena osmih osumljencev.
Medtem ko na Zahodu pozivajo obe strani, naj se vzdržita provokacij in se raje začneta pogovarjati, je Porošenko izjavil, da je poskušal priklicati svojega ruskega kolega Vladimirja Putina, a da mu to ni uspelo. »Rusija bo plačala visoko ceno, če nas bo napadla,« je ukrajinski predsednik povedal v intervjuju za ameriško televizijo NBC. Pozval je svojega ameriškega kolega Donalda Trumpa, naj ta konec tedna na vrhu skupine držav G20 ruskemu voditelju jasno pove: »Gospod Putin, prosim, odidite iz Ukrajine.« Ko ga je novinar vprašal, ali računa na Trumpovo pomoč, je odgovoril: »To je mednarodna obveznost ZDA.«
A v Buenos Airesu srečanja med ameriškim in ruskim voditeljem iz oči v oči morda sploh ne bo, čeprav so ga uradno napovedali po tem, ko se jima ni uspelo pogovoriti v Parizu. V torek je najprej Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton zagotavljal, da pogovor obvezno bo in da s Kremljem usklajujejo le še točen čas srečanja, potem pa je njegov šef postavil vse v negotovost. V pogovoru za časnik Washington Post je Trump namreč izjavil, da o dogajanjih v Azovskem morju še čaka temeljito poročilo svojih strokovnjakov za nacionalno varnost. »To bo odločilno. Mogoče sploh ne bom imel tega srečanja. Mogoče sploh ne bom imel tega srečanja,« je ameriški predsednik dvakrat ponovil.
Trump je povedal tudi, da mu ta »agresija« ni všeč. Danes se je na njegove besede že odzval tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. »Če je imel v mislih agresijo ukrajinskih vojnih ladij, je ena stvar. Lahko se ne strinjamo o tem, ali je to bila agresija ali ne. Če pa je za agresijo označil dejanja ruskih obmejnih organov, ki so preprečili poskus nezakonitega prehoda ruskih meja, je to nekaj povsem drugega. S tem se vsekakor ne strinjamo,« je povedal Peskov. Po njegovih besedah iz Washingtona niso dobili nobene informacije, da bi odpovedali srečanje med predsednikoma. To, da se bosta sestala, pa je po njegovih besedah potrdila tudi njegova ameriška kolegica Sarah Sanders.
