Posebni odposlanec prihaja na pogovore. Ukrajina v EU že leta 2027?

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za tujino Steve Witkoff se bo ta konec tedna v Nemčiji srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji. Šlo bo za zadnji krog pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Witkoffa naj bi spremljal svetovalec in zet ameriškega predsednika Jared Kushner, poroča več ameriških medijev.

Zakaj si je Zelenski premislil glede volitev?

Trumpova administracija si po poročanju BBC prizadeva za sklenitev dogovora do božiča. V zadnjih nekaj tednih so izvedli več krogov pogovorov z ukrajinskimi in ruskimi predstavniki. Kakšnih večjih znakov, da bi bili tik pred premirjem, sicer ni zaznati. 

Za zdaj tudi še ni znano, kateri evropski voditelji se bodo udeležili pogovorov v Berlinu. Prvi je o srečanju poročal Wall Street Journal, in sicer, da naj bi se ga udeležili med drugimi britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz.

Ukrajina je pred dnevi v Washington poslala revidirano različico mirovnega načrta, ki obsega 20 točk. Ena od nerešljivih zagat ostaja usoda ozemlja na vzhodu Ukrajine, saj po poročanju BBC uradni Kijev ne želi odstopiti nezakonito zasedenega ozemlja. Uradna Moskva na drugi strani vztraja pri svoji nameri, da bo Donbas v celoti zavzela s silo, če se Ukrajina ne umakne. 

Volodimir Zelenski se je z veliko skepse in previdnosti odzval na zadnji predlog Bele hiše, po katerem naj bi regija postala »posebna ekonomska cona«. Novinarjem je povedal, da se mora Kremelj uradno zavezati, da ne bo napredoval na območjih, ki jih bodo ukrajinske sile zapustile. Ozemlje naj bi se spremenili v demilitarizirano cono. 

V zadnjih tednih so se pojavili namigi, da Donald Trump izgublja potrpljenje z Zelenskim in njegovimi podporniki na stari celini, še poroča BBC. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in znova pozval Ukrajino, da izvede demokratične predsedniške volitve. 

Pripadniki in pripadnice ukrajinske vojske. FOTO: Ukrainian Armed Forces via Reuters

Ukrajina članica EU že 2027?

Zelenski si je glede tega premislil in povedal, da bi lahko volitve izvedli v 90 dneh, a le, če bi ZDA in Evropa zagotovile varno izpeljavo. Ukrajinska vlada je sicer pod vedno večjim pritiskom, saj mora v naslednjih dveh letih zagotoviti dodatnih 135,7 milijarde evrov.

Tudi evropski voditelji se ukvarjajo s tem, kako državo podpreti v primeru, da končno pride do mirovnega sporazuma, pri čemer že tečejo pogovori o varnostnih jamstvih in financiranju. 

Zelenski je v četrtek sporočil, da so varnostna jamstva eden najpomembnejših elementov za vse nadaljnje korake v pogajanjih. Ob tem je menil, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu, kar je Moskva zavrnila. Pri tem je za Moskvo med drugim ključno tudi, da Ukrajina ne sme postati članica zveze Nato.

Zelenski po podporo in usmeritve k evropskim zaveznikom

V petek so se, kot še poroča BBC, vlade držav Evropske unije dogovorile, da bodo za nedoločen čas zamrznile približno 210 milijard evrov ruskega premoženja na stari celini. Uradni Kremelj je to potezo označil kot krajo, ruska centralna banka pa je sporočila, da bo tožila belgijsko banko, v kateri je shranjena velika večina ruskih sredstev, zamrznjenih po ruski invaziji v Ukrajini. 

Včeraj so se sicer pojavili namigi, da naj bi Ukrajina postala uradna članica Evropske unije že januarja leta 2027. Ni še jasno, ali so v Washingtonu odobrili ta del osnutka mirovnega načrta.

V zadnjih tednih so se pojavili namigi, da Donald Trump izgublja potrpljenje z Volodimirjem Zelenskim. FOTO: Stringer Reuters

Rusija in Ukrajina nadaljujeta z medsebojnimi napadi

Ukrajina in Rusija sta danes poročali o novih medsebojnih napadih. V ruskih napadih na Doneck so umrli trije ljudje, sedem pa je poškodovanih. Več tisoč gospodinjstev v Ukrajini je ostalo brez elektrike. V ukrajinskem napadu z droni sta na območju mesta Saratov v Rusiji umrli dve osebi, poročajo tuje agencije.

Ruske sile so v dveh ločenih napadih ubile tri prebivalce regije Doneck, je sporočil predstavnik ukrajinske vojske. V zadnjih 24 urah je bilo sedem ljudi poškodovanih, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

V obsežnih napadih na Odeso je bila poškodovana energetska infrastruktura, poškodbe pa naj bi utrpele tudi štiri osebe. Ruske oblasti pa so sporočile, da sta v ukrajinskem napadu na mesto Saratov umrli dve osebi.

V napadu je bilo poškodovanih več stanovanj v stanovanjski stavbi, za prizadete prebivalce pa so vzpostavili začasno namestitev.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je ruska zračna obramba ponoči prestregla in uničila 41 ukrajinskih dronov. V regiji Voronež so ostanki sestreljenega drona zadeli tovarno, ki je morala začasno prekiniti delovanje, so sporočile lokalne oblasti.

Rusija obsodila sodnike in tožilca ICC zaradi naloga za prijetje Putina

Rusija je v petek več sodnikov in glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v odsotnosti obsodila na zaporne kazni. Gre za povračilni ukrep zaradi naloga za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je sodišče izdalo marca 2023. Rusija sicer ni članica ICC.

ICC je marca 2023 izdal nalog za aretacijo Putina zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Zaradi podobnih obtožb je ICC izdal nalog tudi za komisarko ruskega predsednika za pravice otrok Marijo Lvovo-Belovo.

Moskva je v odziv sprožila kazensko preiskavo zoper tožilca Karima Khana in več sodnikov ICC, sodišče pa jim je sodilo ob njihovi odsotnosti. Khana je obsodilo na 15 let zapora, od tega devet let v zaporu, preostanek pa v kazenski koloniji za hude storilce kaznivih dejanj, je sporočilo rusko generalno tožilstvo.

Beti Hohler: Največji izziv so ameriške sankcije proti sodnikom

Sodišče v Moskvi je ugotovilo, da je »Khan v Haagu nezakonito preganjal ruske državljane« in da je ICC sodnikom »naročil, naj izdajo očitno nezakonite naloge za prijetje«.

Osem zaposlenih na ICC je sodišče obsodilo na zaporne kazni med 3,5 in 15 leti.

Proti tožilcu Khanu in več sodnikom ICC, med njimi Slovenki Beti Hohler, so sankcije letos uvedle tudi ZDA, in sicer zaradi preiskav proti ameriškim in izraelskih uradnikom.