Mueller vztraja pri svojih ugotovitvah

New York – Robert Mueller, ki je dve leti preiskoval sume o vpletenosti republikanskega prvaka Donalda Trumpa v rusko spodkopavanje predsedniških volitev leta 2016 ter vplivanju na preiskavo, je včeraj pričal v odborih ameriškega predstavniškega doma. A se je strogo držal ugotovitev marčevskega poročila in s tem razočaral demokratske izpraševalce, ki so njegovo pričanje dojemali kot mejnik na poti do predsednikove razrešitve.

Pravosodno ministrstvo Williama Barra, ki je pod enim od prejšnjih voditeljev resorja dovolilo preiskavo, je 74-letnemu nekdanjemu direktorju zveznega preiskovalnega urada FBI priporočilo, naj se drži več kot 400 strani dolgega poročila. Če so demokratski kritiki verjeli, da bo Robert Mueller na pričanju jasno potrdil njihove sume o predsednikovem nezakonitem obnašanju med zadnjo predvolilno kampanjo, so se zmotili.

Posebni preiskovalec je ponovil, da poročilo Trumpa ni razbremenilo krivde, a tudi poudaril, da njegova naloga ni bila sestaviti obtožnico proti sedanjemu predsedniku. Rusija se je obsežno in sistematično vmešavala v predsedniške volitve leta 2016, je povedal Mueller, a njegova preiskava ni pokazala, da so bili pri tem soudeleženi člani Trumpove predsedniške kampanje. Osredotočili so se na iskanje dokazov za kriminalno zaroto republikanske kampanje in ugotovili, da teh ni.

Predsednikova odgovornost

Predsednika pravosodnega odbora predstavniškega doma Jerrolda Nadlerja je zanimalo, ali posebni preiskovalec ne bi smel javno izjaviti, da je predsednik kršil zakone, četudi bi to ugotovili, a je Mueller pozitivno odgovoril le na vprašanje, ali je predsednika mogoče obtožiti po odhodu iz Bele hiše. Ko niso dobili pozitivnega odgovora na vprašanje o Trumpovem sodelovanju z Rusi, so hoteli demokratski kongresniki slišati, ali je z ruskim vmešavanjem v volitve največ pridobil republikanski kandidat. A tudi takšen pozitivni odgovor ni prinesel želenega vtisa in eden od izpraševalcev se je pritožil, ker Mueller v poročilu ni sklepal o predsednikovi odgovornosti, čeprav naj bi mu položaj to dovoljeval in so to počeli prejšnji preiskovalci ameriških predsednikov. »Napisali ste 180 strani o odločitvah, ki jih niste sprejeli, o potencialnih kršitvah zakonov, ki jih niste prijavili!« Zakaj smo sploh imeli to preiskavo, je zanimalo drugega.



Demokratski izpraševalci so se osredotočili tudi na nekaj nekdanjih Trumpovih sodelavcev, predvsem na nekdanjega pravnika Bele hiše Dona McGahna, ki je priznal, da mu je predsednik spomladi 2017 ukazal poklicati tedanjega izvršnega pravosodnega ministra Roda Rosensteina z navodilom, naj odpokliče posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. McGahn je zahtevo ignoriral in razmišljal o odstopu, Trump pa je pozneje vztrajal, da nikoli ni izrekel besede »odpustiti«. Mueller se je tudi pri teh vprašanjih skliceval na poročilo in priporočil izpraševalcem, naj ga še enkrat preberejo.

Republikanci proti Hillary Clinton

Republikanski člani pravosodnega odbora ameriškega predstavniškega doma so se spravili na obveščevalni nadzor nad člani Trumpove predsedniške kampanje pod prejšnjim direktorjem FBI Jamesom Comeyjem in dejstvo, da je demokratska predsedniška kampanja plačevala tako imenovani Steelov dosje o nepotrjenem škandaloznem obnašanju Donalda Trumpa v moskovskem hotelu. Nekatere je zanimalo, zakaj Mueller ni obtožil malteškega profesorja Josepha Mifsuda z domnevnimi visokimi ruskimi zvezami, ki je Trumpovemu sodelavcu Georgeu Papadopoulosu govoril o ruskih informacijah o »umazanijah« demokratske kandidatke Hillary Clinton. Papadopoulos je o tem poročal avstralskemu veleposlaniku v Londonu, ki je obvestil ameriške oblasti, s tem pa se je začel obveščevalni nadzor nad Trumpovo predvolilno kampanjo. Mifsud je medtem izginil neznano kam.