Poskočila vrednost švicarskega franka; kaj menijo analitiki?

Bern/Ljubljana - Švicarska centralna banka je danes povsem nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom poskočila za skoraj 30 odstotkov in celo presegla vrednost skupne evropske valute.

V centralni banki so ukrep septembra 2011 sprejeli z namenom, da v času močne krepitve franka in visoke negotovosti na finančnih trgih zaradi krize evrskega območja zaščitijo švicarsko gospodarstvo, ki mu je krepak tečaj nacionalne valute zelo škodil.

Centralna banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je frank, ki v negotovih časih velja za t. i. valuto varnega pristana, še vedno močan, a se je njegova precenjenost od uvedbe omenjenega ukrepa zmanjšala, gospodarstvo pa je triletno obdobje izkoristilo za prilagoditev.

Vrednost franka je po objavi za večino udeležencev na trgu presenetljive odločitve poskočila. Če je bilo treba v sredo za evro odšteti še malo nad omenjeno mejo 1,20 franka, je bil danes en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka, trenutno pa je rahlo nad mejo paritete obeh valut, piše STA.

Nejevolja pri posojilojemalcih; na Hrvaškem zahtevajo krizni sestanek

Odločitev centralne banke je slaba novica tudi za tiste slovenske posojilojemalce, ki imajo posojila, vezana na frank. Ta najbolj bremenijo gospodinjstva, na katera odpade pretežni del tovrstnih posojil, še posebej visok delež pa predstavljajo pri stanovanjskih posojilih.

To je izpostavil tudi analitik in predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker. »Ta poteza slovenskim gospodinjstvom s krediti v 'švicarjih' ne bo prinesla nič dobrega. Podražili se bodo, v tem trenutku za 20 odstotkov,« je ponazoril. Banke jih v luči krepitve franka od izbruha finančne krize praktično ne odobravajo več. V času, ko se je švicarska centralna banka odločila za branjenje zgornje meje vrednosti franka, jih je bilo za skoraj 1,75 milijarde evrov, konec lanskega leta je izpostavljenost prebivalstva do tujih valut znašala med pol milijarde in milijardo evrov. »Ocenjujemo, da je izpostavljenost pretežno v frankih,« je dejal Erker.

Hrvaško društvo potrošnikov in uporabnikov finančnih storitev Franak, ki zastopa posojilojemalce s posojili v švicarskih frankih, je danes zaradi nepričakovane poteze švicarske centralne banke zahtevalo nujno srečanje s hrvaškim ministrom za finance Borisom Lalovcem. V društvu Franak ocenjujejo, da vsaka podobna odločitev švicarske centralne banke negativno vpliva na državljane, ki imajo obveznosti zaradi posojil v frankih. »Za nas je to katastrofalno. Ne moremo še točno ugotovili, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Stopili smo v stik z ministrom Lalovcem in smo zahtevali nujno srečanje, da bi poiskali rešitve za državljane,« je dejal koordinator društva Deni Smajo. Kot je dodal, so zahtevali srečanje tudi z novoizvoljeno hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović. Vmes bodo z ekonomisti analizirali celotno situacijo.

»Še dolgo je centralna banka zdržala«

»Odločitev švicarske centralne banke je precej presenetila,« je ocenil analitik Matej Šimnic iz Alte Invest. A sta z Erkerjem soglašala, da je uravnavanje tečaja švicarsko centralno banko precej stalo. »Še dolgo so zdržali,« je menil Erker.

»Švicarska centralna banka eden največjih tiskarjev denarja na svetu zadnjih nekaj let, saj je morala za ohranjanje tečaja švicarske franke prodajati. Pritok tujih valut je bil premočan,« je povzel. Šimnic pa, da »bi pričakovani ukrepi Evropske centralne banke omejevanje gibanja tečaja Švicarje silili v dodatno izjemno povečevanje bilance«.

Švicarska centralna banka je v prizadevanjih za zajezitev rasti tečaja domače valute decembra lani občutno povečala devizne rezerve. Konec leta 2014 je bdela nad rekordnih 495,1 milijarde švicarskih frankov (412,3 milijarde evrov) rezerv v tujih valutah, za obrambo tečaja pa v mesečni primerjavi porabila več deset milijarde frankov.

Šimnic je spomnil, da je Švica omejevanje valutnega tečaja vzpostavila v obdobju, ko je bilo zaupanje v evro izjemno nizko in je bilo bežanje depozitov v franke predvsem posledica panike, in ne toliko odraz ukrepov centralnih bank. »V tem trenutku pa smo v povsem drugem obdobju, zato centralna banka mora dovoliti, da se tečaj franka prilagodi tržnim razmeram: obrestnim meram in tiskanju denarja,« je pojasnil.

Po njegovem moramo tako negativno obrestno mero švicarske centralne banke jemati kot paket. »Centralna banka dovoli krepitev franka, vendar z negativno obrestno mero verjetno želi vplivati na manjši interes vlagateljev po varčevanju v švicarskih frankih oz. jih spodbuditi, da se odločijo za druge valute. To bi lahko pripomoglo k stabilizaciji oz. omejilo pridobivanje vrednosti franka,« je izpostavil Šimnic.

Napovedovanje, kje se bo frank ustavil, je zelo nehvaležno. Erker je menil, da »ponavadi takšni premiki niso muha enodnevnica in bi lahko imeli še pritisk na apreciacijo franka«. Medtem nekateri tuji analitiki napovedujejo, da se bo en frank ustalil okoli enega evra.

»V tem trenutku je težko reči, kakšen bo tečaj, lahko pa z gotovostjo rečemo, da je konec stabilnosti, ki smo ji bili priča v zadnjih letih,« je poudaril Šimnic. Frank se bo namreč prilagajal monetarni ekspanziji v Evropi, pa tudi morebitni paniki v primeru grškega izstopa iz območja evra. »S tega vidika obstaja dvom, ali je bila odločitev švicarske centralne banke sprejeta ob pravem trenutku,« je sklenil.