Poskus oživljanja referendumske kampanje
Sporni načrti britanske premierke o prihodnjih odnosih z EU razpadajo pod težo kritik njenih nekdanjih zaveznikov.
Odpri galerijo
Protestniki, ki vlado pozivajo k razpisu novega referenduma o brexitu. FOTO: REUTERS/Henry Nicholls
Britanska vlada se je pretekli dve leti intenzivno ukvarjala s tem, kako bi hkrati zadovoljila tiste, ki so podpirali ohranjanje tesnih odnosov z EU, in tiste, ki so videli v brexitu predvsem priložnost za povezovanje z drugimi deli sveta. Po izbruhu najhujše politične krize v tem mandatu je bilo jasno, da pri delu ni bila uspešna. Sledili so odstopi ministrov, pozivi k razpisu novega referenduma in naraščajoča podpora skoraj pozabljenih evrofobov. Če dogodke zadnjega tedna opazujemo z razdalje, kažejo na problematičen trend, ki ga je težko opisati drugače kot oživljanje referendumske kampanje o brexitu.
Nova kontroverzna strategija v pogajanjih z EU, ki jo je vlada predstavila prejšnji teden in po kateri bi britanska trgovinska politika tudi po brexitu efektivno ostala pod nadzorom Bruslja, ni odpravila politične blokade v Westminstru, kaj šele, da bi vodila k spravi med podporniki in nasprotniki izstopa v vladajoči stranki. Nasprotno, znova je odprla razpravo o tem, za kaj so in za kaj Britanci niso glasovali 23. junija 2016. Razkol v vladnem kabinetu je pripeljal do položaja, v katerem se morajo premierka Theresa May in njeni ministri braniti pred čedalje glasnejšimi očitki, da poskušajo iztiriti brexit oziroma pretentati britanske volivce s predlogom dogovora, ki ga ti verjetno ne bi podprli.
Teden dni po odstopu ključnih evroskeptikov v britanski vladi, zunanjega ministra Borisa Johnsona in ministra za brexit Davida Davisa, premierkini načrti razpadajo pod težo kritik njenih nekdanjih zaveznikov, ki se obnašajo, kakor da so v novi referendumski bitki, v kateri nimajo popolnoma nič za izgubiti. To še posebno velja za Johnsona in Davisa, pa tudi za druge nekdanje člane vlade ter za evroskeptične torijce, ki brexit jemljejo za globoko oseben projekt in jim je zanj bistveno bolj mar kot za preživetje premierke oziroma njene vlade. Vsi skupaj so vlado danes prisilili v to, da je sprejela vrsto dopolnil k svojemu predlogu zakona o carinah, katerih učinek, so napovedali, bo uničujoč za novo pogajalsko strategijo, saj bo bistveno zmanjšal možnosti, da bo ta na koncu sprejemljiva tudi za evropsko pogajalsko stran.
Ofenzivo sta po pričakovanjih vodila Johnson in Davis, ki sta konec tedna v mnenjskih člankih, objavljenih v Daily Telegraphu in Financial Timesu, opozorila pred nevarnostmi premierkinih načrtov in podala svojo, alternativno vizijo prihodnosti države in njenih odnosov z EU po brexitu. David Davis je opozoril, da vladni načrti ogrožajo tako prosperiteto otoškega gospodarstva kot zdravje britanske demokracije. Johnson, ki je v odstopni izjavi zapisal, da sanje o brexitu pod sedanjo vlado »umirajo«, pa je predvsem apeliral na čustva volivcev, ko je vztrajal, da ljudje po svetu »močno verjamemo v Veliko Britanijo« in da je čas, da začnejo verjeti vanjo tudi Britanci.
Da premierkin načrt ne moti le evroskeptikov, temveč tudi tiste, ki so na referendumu podprli obstanek v EU, je potrdila nekdanja ministrica za šolstvo Justine Greening, ki se je kot prva nekdanja članica konservativne vlade zavzela za razpis novega referenduma, v katerem bi volivcem dali na voljo tri možnosti: načrt, ki ga zagovarja Theresa May, vizijo, ki jo zagovarja evroskeptičen del stranke, in obstanek države v EU. »Realnost je takšna, da je parlament blokiran. Kakršenkoli bo [končni] predlog, se bodo našli poslanci, ki bodo preprečili njegovo izglasovanje,« je konservativna poslanka zapisala v komentarju za londonski Times, v poznejših izjavah pa vztrajala, da bi nov referendum podprla vrsta vodilnih članov konservativne stranke.
Čeprav razprava o brexitu čedalje bolj spominja na novo poglavje referendumske kampanje, nov referendum, opozarjajo kritiki, ne bi rešil ničesar oziroma bi najverjetneje postregel s podobnim izidom kot prejšnji. Hkrati ni jasno, kako bi ga ta ali katerakoli druga vlada razpisala, glede na to, da bi za to potrebovala soglasje že tako blokiranega parlamenta. V Downing Streetu 10 so včeraj najostreje zavrnili namige o ponovitvi glasovanja izpred dveh let. »Britanski volivci so glasovali za izstop iz EU. Nov referendum ne pride v poštev v nobenih okoliščinah,« je poudaril uradni predstavnik britanske premierke. Toda zamisel s tem verjetno ni umrla.
Premierka je v nedeljo med intervjujem za BBC vztrajala pri načrtu nove pogajalske strategije, očitno v upanju, da bo ta sčasoma sprejemljiv za večino. Toda realnost je, da vanj verjame čedalje manj njenih poslancev in čedalje manj konservativnih volivcev. Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da je podpora stranki v zadnjem tednu upadla za kar šest odstotnih točk. Na ta račun so pridobili tako laburisti kot evrofobična stranka britanske neodvisnosti (Ukip), ki je z izidom referenduma izgubila velik del smisla, v sedanjih političnih okoliščinah pa se očitno znova spreminja v privlačno alternativo za konservativne volivce. Politična blokada utegne imeti dejanske volilne posledice.
Nova kontroverzna strategija v pogajanjih z EU, ki jo je vlada predstavila prejšnji teden in po kateri bi britanska trgovinska politika tudi po brexitu efektivno ostala pod nadzorom Bruslja, ni odpravila politične blokade v Westminstru, kaj šele, da bi vodila k spravi med podporniki in nasprotniki izstopa v vladajoči stranki. Nasprotno, znova je odprla razpravo o tem, za kaj so in za kaj Britanci niso glasovali 23. junija 2016. Razkol v vladnem kabinetu je pripeljal do položaja, v katerem se morajo premierka Theresa May in njeni ministri braniti pred čedalje glasnejšimi očitki, da poskušajo iztiriti brexit oziroma pretentati britanske volivce s predlogom dogovora, ki ga ti verjetno ne bi podprli.
Teža kritik
Teden dni po odstopu ključnih evroskeptikov v britanski vladi, zunanjega ministra Borisa Johnsona in ministra za brexit Davida Davisa, premierkini načrti razpadajo pod težo kritik njenih nekdanjih zaveznikov, ki se obnašajo, kakor da so v novi referendumski bitki, v kateri nimajo popolnoma nič za izgubiti. To še posebno velja za Johnsona in Davisa, pa tudi za druge nekdanje člane vlade ter za evroskeptične torijce, ki brexit jemljejo za globoko oseben projekt in jim je zanj bistveno bolj mar kot za preživetje premierke oziroma njene vlade. Vsi skupaj so vlado danes prisilili v to, da je sprejela vrsto dopolnil k svojemu predlogu zakona o carinah, katerih učinek, so napovedali, bo uničujoč za novo pogajalsko strategijo, saj bo bistveno zmanjšal možnosti, da bo ta na koncu sprejemljiva tudi za evropsko pogajalsko stran.
Ofenzivo sta po pričakovanjih vodila Johnson in Davis, ki sta konec tedna v mnenjskih člankih, objavljenih v Daily Telegraphu in Financial Timesu, opozorila pred nevarnostmi premierkinih načrtov in podala svojo, alternativno vizijo prihodnosti države in njenih odnosov z EU po brexitu. David Davis je opozoril, da vladni načrti ogrožajo tako prosperiteto otoškega gospodarstva kot zdravje britanske demokracije. Johnson, ki je v odstopni izjavi zapisal, da sanje o brexitu pod sedanjo vlado »umirajo«, pa je predvsem apeliral na čustva volivcev, ko je vztrajal, da ljudje po svetu »močno verjamemo v Veliko Britanijo« in da je čas, da začnejo verjeti vanjo tudi Britanci.
Da premierkin načrt ne moti le evroskeptikov, temveč tudi tiste, ki so na referendumu podprli obstanek v EU, je potrdila nekdanja ministrica za šolstvo Justine Greening, ki se je kot prva nekdanja članica konservativne vlade zavzela za razpis novega referenduma, v katerem bi volivcem dali na voljo tri možnosti: načrt, ki ga zagovarja Theresa May, vizijo, ki jo zagovarja evroskeptičen del stranke, in obstanek države v EU. »Realnost je takšna, da je parlament blokiran. Kakršenkoli bo [končni] predlog, se bodo našli poslanci, ki bodo preprečili njegovo izglasovanje,« je konservativna poslanka zapisala v komentarju za londonski Times, v poznejših izjavah pa vztrajala, da bi nov referendum podprla vrsta vodilnih članov konservativne stranke.
Odziv volivcev
Čeprav razprava o brexitu čedalje bolj spominja na novo poglavje referendumske kampanje, nov referendum, opozarjajo kritiki, ne bi rešil ničesar oziroma bi najverjetneje postregel s podobnim izidom kot prejšnji. Hkrati ni jasno, kako bi ga ta ali katerakoli druga vlada razpisala, glede na to, da bi za to potrebovala soglasje že tako blokiranega parlamenta. V Downing Streetu 10 so včeraj najostreje zavrnili namige o ponovitvi glasovanja izpred dveh let. »Britanski volivci so glasovali za izstop iz EU. Nov referendum ne pride v poštev v nobenih okoliščinah,« je poudaril uradni predstavnik britanske premierke. Toda zamisel s tem verjetno ni umrla.
Premierka je v nedeljo med intervjujem za BBC vztrajala pri načrtu nove pogajalske strategije, očitno v upanju, da bo ta sčasoma sprejemljiv za večino. Toda realnost je, da vanj verjame čedalje manj njenih poslancev in čedalje manj konservativnih volivcev. Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da je podpora stranki v zadnjem tednu upadla za kar šest odstotnih točk. Na ta račun so pridobili tako laburisti kot evrofobična stranka britanske neodvisnosti (Ukip), ki je z izidom referenduma izgubila velik del smisla, v sedanjih političnih okoliščinah pa se očitno znova spreminja v privlačno alternativo za konservativne volivce. Politična blokada utegne imeti dejanske volilne posledice.
