Pouk na daljavo ima tudi svoje prednosti

Zaprtje šol je lahko tudi priložnost za družinsko druženje in spodbuda za razvoj poučevanja prek spleta.
Fotografija: Večstopenjska šola Josipa Pangerca v Dolini pri Trstu sameva kot vse ostale šole v Italiji. Foto: Večstopenjska šola Josipa Pangerca
Odpri galerijo
Večstopenjska šola Josipa Pangerca v Dolini pri Trstu sameva kot vse ostale šole v Italiji. Foto: Večstopenjska šola Josipa Pangerca

»Po začetnih dveh dneh privajanja, smo se zdaj zorganizirali. Otroci delajo naloge, ki so jih pripravile učiteljice, vadijo glasbene inštrumente, veliko tudi beremo. No, nekaj več je tudi televizije in računalniških igric,« opiše svoj primer mati treh osnovnošolcev iz okolice Trsta.  Po izbruhu koronavirusa je vsa Italija pod karanteno, šole pa imajo zaprte že od začetka marca.

»Kaj reči, v karanteni sem že vse od pusta. Budilka, kava (doma, po več letih), priprava materiala za šolo. Ob devetih se povežem in vse do poldne poučujem – med 'Profesorica, lahko pojem banano?' in (z dvignjeno roko) 'Grem lahko na stranišče?',« je za dnevnik Il Piccolo zapisala Costanza Vecchiet, učiteljica iz Trsta. In dodala: »Čeprav so nemogoči, jih pogrešam.«


 

Čas za čustveno povezanost


»Organizirali smo se s poukom na daljavo. Za višje razrede je bilo to nekoliko lažje, saj so dela prek e-učilnice že vajeni, za nižje razrede pa učitelji večinoma pošiljajo material po elektronski pošti staršem,« pove Lučka Križmančič, ravnateljica slovenskih Večstopenjskih šol Opčine in Dolina v Italiji. Glede na to, da je gibanje v Italiji skorajda povsem omejeno, se bodo prek videokonference z učitelji posvetovali, kako bo z ocenjevanjem. Po njenih besedah delo uspešno poteka in s starši dobro sodelujejo. Kot opozori, pa je delo prek spleta lahko prinaša tudi nove pasti. »Google sicer nudi e-učilnice, a obenem otroke izpostavlja tudi oglaševanju in drugim, morda tudi tveganim, vsebinam, zato smo starše pozvali, naj pri tem pazijo predvsem na najmlajše,« pripomni sogovornica.

»Če kdo potarna nad razmerami, mu odvrnem, da so bili naši dedje obsojeni na vojno, mi pa - na kavč. Tudi otroci, ki čakajo na turško-grški meji ali se nahajajo v Siriji, nimajo naših težav,« navede. Križmančičeva celo meni, da je to priložnost, da se znotraj družin ponovno vzpostavi čustvena bližina, ki jo morda sicer zanemarjamo zaradi neprestane zasedenosti in tekanja po različnih opravkih. »Zdaj se lahko malo ustavimo in preživimo čas s tistimi, ki so nam najdragocenejši,« svetuje.
 

Digitalizirali so se še zadnji učitelji


»V celoti smo prešli na delo prek google učilnic,« pa pravi Fabia Dell'Antonia, ravnateljica šolskega zavoda Istituto Comprensivo dante Alighieri iz Trsta. Učenci tako, kot nadaljuje, lahko dostopajo do šolskega gradiva in domačih nalog. »Dejstvo je, da so naši učitelji različno digitalno usposobljeni, a z veseljem opazujem, koliko je solidarnosti med kolegi in kako tisti, ki so bolj digitalno pismeni, pomagajo drugim. Celo tisti učitelji, ki so do zdaj zavračali nove tehnologije, jih zdaj začenjajo uporabljati. To vsekakor predstavlja spremembo tudi za naprej, « pojasni. Tistim otrokom, ki doma nimajo imeli računalnika, so dali na posodo šolske tablice, ki so jih v preteklosti dobili bodisi prek donacij bodisi so jih nabavili v preteklosti pri uvajanju digitalizacije v šolski proces.

Preberite še:

Komentarji: