Povabilo na slovesnost je v veliko zadoščenje

Ouistreham – Prvič po koncu druge svetovne vojne so bili na glavno slovesnost ob obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji povabljeni tudi predstavniki slovenske borčevske organizacije – torej partizani. Na prizorišče največje invazije v zgodovini človeštva jih je povabil francoski predsednik François Hollande.

Trinajst slovenskih partizanov in predstavnikov borčevske organizacije ter njihovih spremljevalcev, ki so na enodnevni obisk Normandije prileteli s posebnim letalom, je imelo na prireditvi od sedemdesetletnici dneva D, brez konkurence globalno najodmevnejši prireditvi letošnjega leta, popolnoma enakovreden status kot vsi drugi veterani. Na tribunah so sedeli skupaj z Angleži, Američani, Avstralci, Novozelandci, Čehi, Poljaki ... Bili so ponosni, da so končno tudi uradno del ene najpomembnejših in pozitivnih zgodb moderne človeške zgodovine.

Legendarni pravnik in dolgoletni borec za človekove pravice Ljubo Bavcon je bil vzhičen. V senci »veteranske tribune« je za Delo dejal, da je povabilo slovenskim partizanom – Sloveniji – v Normandijo velik dogodek in zasluženo, a (pre)dolgo pričakovano priznanje za slovenski odpor proti nacizmu in fašizmu med drugo svetovno vojno.

»To je zame – in za vse nas, ki smo tu – veliko zadoščenje. Dolgo, predolgo smo čakali nanj. Povabilo me je zelo presenetilo. Bil sem izjemno vesel. To je zelo pomembno za našo samozavest. Še posebej v času, ko želijo nekateri za slovensko narodno vojsko razglasiti tiste, ki so sodelovali z nacisti. Partizani so bili del zavezniškega gibanja. Zato smo danes tu,« je povedal Bavcon, ki je za zavezniško izkrcanje izvedel v tržaškem zaporu. Novico o uspešni vojaški akciji zaveznikov je večinoma slovenskim zapornikom v zaporu, ki so ga po kapitulaciji Italije nadzorovali Nemci, na uho prišepnil paznik, ki ni podpiral fašizma. »Bil sem nepopisno vesel. Novica se je hitro razširila po vsem zaporu. Navdušenja nismo mogli skrivati. Vzklikali smo in peli partizanske in domoljubne pesmi,« je v Normandiji pripovedoval Ljubo Bavcon, ki je tudi v zaporu, kolikor se je le dalo, natančno spremljal potek druge svetovne vojne. Takoj je vedel, pove, da bo izkrcanje – ki ga je skupaj s tovariši nestrpno pričakoval, saj je Sovjetska zveza nujno potrebovala preboj »druge fronte« – spremenilo tok vojne. Zaporniki so v Trstu tu in tam dobili v roke izvod tržaškega časnika Il Piccolo, tedaj še naklonjenega nacizmu. Časopis je že dan po izkrcanju objavil sporočilo nemškega vojaškega poveljstva, da so se zavezniki poskušali izkrcati, a da Nemčija še naprej uspešno brani svoje položaje – z dodatkom, da so se nemške sile zaradi taktičnih in obrambnih zamisli premaknile malce »proti notranjosti«. Tržaški dnevnik je zaveznikom napovedal, da jih bo doletela taka usoda kot leta 1942.

Odmevne prireditve na severu Francije – kjer lahko na predsedniški tribuni spominske slovesnosti tradicionalno in »protokolarno« sedijo le voditelji sedemnajstih držav, ki so sodelovale v izkrcanju, ter Rusije in Nemčije – se je udeležila tudi generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač, ki je predstavljala predsednika Boruta Pahorja.

Ljuba Bavcona smo medtem, ko so proti prizorišču petkove prireditve prihajali Franç ois Hollande, Barack Obama, Angela Merkel, Vladimir Putin in angleška kraljica Elizabeta II., vprašali, zakaj po njegovem mnenju Slovenija – ali nekoč Jugoslavija – nikoli do zdaj ni dobila povabila na slovesnost, ki časti spomin na dan, ki je spremenil tok evropske in svetovne zgodovine. »To je zelo težko reči … Morda jugoslovanska in pozneje slovenska diplomatska služba v tej smeri ni delovala dovolj aktivno. K temu da smo bili letos povabljeni, je pripomoglo tudi dobro sodelovanje našega in francoskega predsednika. A pomembno je, da smo tu,« je nadaljeval Bavcon. Normandijo je kot član delegacije jugoslovanskih pravnikov prvič obiskal konec sedemdesetih let in jo doživel v polnem sijaju – dva francoska kolega, sicer vojaška pilota, ki sta sodelovala tudi v ključnih bojih zgodnjega poletja 1944, sta skupino jugoslovanskih pravnikov z originalnimi letali popeljala nad plažami in travniki Normandije, kjer je Hitlerjeva Nemčija doživela usodni udarec.

»Takoj po koncu druge svetovne vojne smo se v Sloveniji in Jugoslaviji veliko pogovarjali o izkrcanju. Dobro smo vedeli, kaj se je dogajalo na severu Francije in pozneje v Belgiji in na Nizozemskem. Ko se je začela hladna vojna, se je to spremenilo. Izkrcanje je stopilo v sivo cono zgodovinopisja, a jaz, ki sem od leta 1957 naprej študiral v Franciji, sem bil ves čas v stiku z zgodbo Normandije in zavezniškega izkrcanja,« je Bavcon, sin veterana soške fronte, ob ostankih tako imenovanega atlantskega zidu, ki ga je načrtoval znameniti nemški general Erwin Romell, povlekel vzporednico s prvo svetovno vojno in zgodovinskim spominom na Slovenskem.