Povabilo v Nato bi bila zadostna nagrada Makedoniji
Zaev je pripravljen odstopiti, če referendum o novem imenu države ne bo uspel.
Odpri galerijo
Bolgarski premier Bojko Borisov zaradi nasprotovanja sporazumu Skopja z Atenami ni hotel sprejeti Gjorgea Ivanova, ki je bil na uradnem obisku pri bolgarskem predsedniku Rumenu Radevu. FOTO: Dimitar Kyosemarliev/Reuters
Zaradi zadržkov Francije in Nizozemske je začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo preložen na prihodnje leto. Makedonija se bo morala zadovoljiti z verjetnim povabilom v Nato, kar naj bi bila zadostna nagrada za njena prizadevanja za rešitev spora z Grčijo.
Na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luxembourgu so sklenili, da se pristopna pogajanja z Makedonijo, ki so jih pogojili s sprejemom reform in implementacijo dogovora z Grčijo, ne bodo začela nič prej kot julija prihodnje leto. Črtanje ciljnih datumov sta zahtevali in dosegli Francija in Nizozemska, ki sta utemeljili zadržke z domačim javnim mnenjem in zahtevami, da ne bi smelo biti širitev pred temeljito reformo EU.
Makedonija bo tako še naprej ostala v čakalnici EU, kljub svarilu, da takšna drža Francije in Nizozemske ogroža uspeh referenduma o novem imenu v Makedoniji. Čeprav je tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn opozarjal na nepredvidljive posledice za celotno regijo, če EU ne bo dala zelene luči za odprtje pristopnih pogajanj z Makedonijo, sta Francija in Nizozemska ostali nepopustljivi.
Vodij francoske in nizozemske diplomacije ni prepričala niti Nemčija, ki želi zlasti zaradi vse bolj vsiljive Rusije povečati vpliv EU na Zahodnem Balkanu. Nemški minister za evropske zadeve Michael Roth je izpostavil tudi velik pomen stabilnosti in miru na Balkanu, vendar Berlin ni uspel premakniti Pariza in Haaga. Po navedbah diplomatskih virov bi Nizozemci popustili, če bi večina na čelu z Nemci, ki so sprva prav tako dvomili, kot je izpostavil grški zunanji minister Nikos Kocjas, o zadostnem napredku Makedonije, prepričala Francoze.
Grčija je po ratifikaciji sporazuma o novem imenu Makedonije v makedonskem parlamentu obvestila generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato. Ko bo sporazum implementiran, ne bi smelo biti več nobenega problema za članstvo Makedonije v Natu. Makedonija bo povabilo za članstvo v Nato po vsej verjetnosti dobila že na julijskem vrhu severnoatlantskega zavezništva. Da se bodo voditelji zavezništva tako odločili, pričakuje tudi Stoltenberg.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je uradno sporočil, da ne bo podpisal sporazuma z Grčijo o imenu Makedonije, ki ga je parlament ratificiral 20. junija. Ivanov je v sporočilu za javnost izpostavil, da nima mandata za podpis zakona o ratifikaciji sporazuma, ker se je v volilnem programu leta 2014 zavezal, da ne bo pristal na spremembe ustave zaradi spremembe ustavnega imena države.
Kot je še poudaril, ne sprejema idej ali predlogov, ki bi ogrozili makedonsko nacionalno identiteto, individualnost makedonskega naroda, makedonskega jezika in makedonskega modela sobivanja. Po njegovi oceni sporazum ni v skladu z ustavo in ni bil niti ratificiran v skladu z ustavo. Ivanov je prepričan, da sporazum postavlja državo v podrejen položaj Grčiji. Sklenil je z besedami, da makedonski kazenski zakonik določa, da bo državljan, ki postavi Makedonijo v tak položaj, kaznovan z najmanj petletno zaporno kaznijo.
Ker je Ivanov uresničil večkrat izrečeno napoved, da sporazuma ne bo podpisal, to pomeni, da bo parlament moral znova glasovati o ratifikaciji sporazuma. Njegov predsednik Talat Xhaferi še ni sklical novo zasedanje parlamenta, na katerem bodo poslanci ponovno glasovali o ratifikaciji sporazuma. Če ga bodo ratificiral z najmanj 61 glasovi od skupno 120, ga bo moral Ivanov v skladu z ustavo podpisati. Če tega ne bo hotel storiti, kar je naredil že v primeru zakona o jezikih, to uveljavitve sporazuma ne bo ustavilo.
Sporazum mora ratificirati tudi grški parlament, kar po navedbah diplomatskih virov ne bo problem, ker naj bi premier Aleksis Cipras že zagotovil glasove 151 poslancev za ratifikacijo sporazuma s Skopjem. V Makedoniji ga morajo pred tem potrditi na referendumu, parlament pa bo o datumu referenduma predvidoma odločal 16. julija. Makdonijo še čaka tudi ustrezna sprememba ustave, ki jo mora parlament potrditi z dvotretjinsko večino.
Premier Zoram Zaev je izrazil prepričanje, da bo referendum uspel, v nasprotnem primeru pa je pripravljen odstopiti. Čeprav je Zaev sprva zagotavljal, da bo referendum obvezujoč, se zdaj pogaja s političnimi strankami, ali naj bo posvetovalni ali obvezujoč. Prvak najvplivnejše opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je zagotovil, da bo njegova stranka spoštovala referendumsko izraženo voljo državljanov, če bo sprejeta po demokratični poti.
V skladu s sporazumom, ki naj bi razrešil več kot četrt stoletja star spor med Makedonijo in Grčijo ter odprl pot Skopju v EU in Nato, se bo Makedonija po novem imenovala Severna Makedonija. Makedonski in grški zunanj minister Nikos Kocjas in Nikola Dimitrov sta sporazum podpisala 17. junija.
Na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luxembourgu so sklenili, da se pristopna pogajanja z Makedonijo, ki so jih pogojili s sprejemom reform in implementacijo dogovora z Grčijo, ne bodo začela nič prej kot julija prihodnje leto. Črtanje ciljnih datumov sta zahtevali in dosegli Francija in Nizozemska, ki sta utemeljili zadržke z domačim javnim mnenjem in zahtevami, da ne bi smelo biti širitev pred temeljito reformo EU.
Berlin ni prepričal Pariza in Haaga
Makedonija bo tako še naprej ostala v čakalnici EU, kljub svarilu, da takšna drža Francije in Nizozemske ogroža uspeh referenduma o novem imenu v Makedoniji. Čeprav je tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn opozarjal na nepredvidljive posledice za celotno regijo, če EU ne bo dala zelene luči za odprtje pristopnih pogajanj z Makedonijo, sta Francija in Nizozemska ostali nepopustljivi.
Vodij francoske in nizozemske diplomacije ni prepričala niti Nemčija, ki želi zlasti zaradi vse bolj vsiljive Rusije povečati vpliv EU na Zahodnem Balkanu. Nemški minister za evropske zadeve Michael Roth je izpostavil tudi velik pomen stabilnosti in miru na Balkanu, vendar Berlin ni uspel premakniti Pariza in Haaga. Po navedbah diplomatskih virov bi Nizozemci popustili, če bi večina na čelu z Nemci, ki so sprva prav tako dvomili, kot je izpostavil grški zunanji minister Nikos Kocjas, o zadostnem napredku Makedonije, prepričala Francoze.
Grčija je po ratifikaciji sporazuma o novem imenu Makedonije v makedonskem parlamentu obvestila generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato. Ko bo sporazum implementiran, ne bi smelo biti več nobenega problema za članstvo Makedonije v Natu. Makedonija bo povabilo za članstvo v Nato po vsej verjetnosti dobila že na julijskem vrhu severnoatlantskega zavezništva. Da se bodo voditelji zavezništva tako odločili, pričakuje tudi Stoltenberg.
"Ogrožen" makedonski model sobivanja
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je uradno sporočil, da ne bo podpisal sporazuma z Grčijo o imenu Makedonije, ki ga je parlament ratificiral 20. junija. Ivanov je v sporočilu za javnost izpostavil, da nima mandata za podpis zakona o ratifikaciji sporazuma, ker se je v volilnem programu leta 2014 zavezal, da ne bo pristal na spremembe ustave zaradi spremembe ustavnega imena države.
Kot je še poudaril, ne sprejema idej ali predlogov, ki bi ogrozili makedonsko nacionalno identiteto, individualnost makedonskega naroda, makedonskega jezika in makedonskega modela sobivanja. Po njegovi oceni sporazum ni v skladu z ustavo in ni bil niti ratificiran v skladu z ustavo. Ivanov je prepričan, da sporazum postavlja državo v podrejen položaj Grčiji. Sklenil je z besedami, da makedonski kazenski zakonik določa, da bo državljan, ki postavi Makedonijo v tak položaj, kaznovan z najmanj petletno zaporno kaznijo.
Ker je Ivanov uresničil večkrat izrečeno napoved, da sporazuma ne bo podpisal, to pomeni, da bo parlament moral znova glasovati o ratifikaciji sporazuma. Njegov predsednik Talat Xhaferi še ni sklical novo zasedanje parlamenta, na katerem bodo poslanci ponovno glasovali o ratifikaciji sporazuma. Če ga bodo ratificiral z najmanj 61 glasovi od skupno 120, ga bo moral Ivanov v skladu z ustavo podpisati. Če tega ne bo hotel storiti, kar je naredil že v primeru zakona o jezikih, to uveljavitve sporazuma ne bo ustavilo.
Opozicija bo spoštovala izid referenduma
Sporazum mora ratificirati tudi grški parlament, kar po navedbah diplomatskih virov ne bo problem, ker naj bi premier Aleksis Cipras že zagotovil glasove 151 poslancev za ratifikacijo sporazuma s Skopjem. V Makedoniji ga morajo pred tem potrditi na referendumu, parlament pa bo o datumu referenduma predvidoma odločal 16. julija. Makdonijo še čaka tudi ustrezna sprememba ustave, ki jo mora parlament potrditi z dvotretjinsko večino.
Premier Zoram Zaev je izrazil prepričanje, da bo referendum uspel, v nasprotnem primeru pa je pripravljen odstopiti. Čeprav je Zaev sprva zagotavljal, da bo referendum obvezujoč, se zdaj pogaja s političnimi strankami, ali naj bo posvetovalni ali obvezujoč. Prvak najvplivnejše opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je zagotovil, da bo njegova stranka spoštovala referendumsko izraženo voljo državljanov, če bo sprejeta po demokratični poti.
V skladu s sporazumom, ki naj bi razrešil več kot četrt stoletja star spor med Makedonijo in Grčijo ter odprl pot Skopju v EU in Nato, se bo Makedonija po novem imenovala Severna Makedonija. Makedonski in grški zunanj minister Nikos Kocjas in Nikola Dimitrov sta sporazum podpisala 17. junija.
