Požari v Avstraliji so že nevarno blizu Sydneyja in drugih obalnih mest
Velika nevarnost bo menda trajala še ves teden.
Odpri galerijo
Požari so se že tako približali Sydneyju, da je bilo dim mogoče videti od sydneyjske opere. FOTO: John Mair/ Reuters
Kar sedemdeset požarov v naravi je danes čez dan divjalo v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales in trinajst od teh je bilo tako obsežnih, da so jih pristojne službe označile kot katastrofalne, to je z najvišjo stopnjo avstralske šeststopenjske lestvice označevanja nevarnosti požarov. Zahodni vetrovi so požare nevarno približali gosto naseljenim območjem vzhodne avstralske obale in tudi Sydneyju, ki prvič v zgodovini doživlja tako nevarne in uničujoče požare, poročajo avstralska ABC News in vsi svetovni mediji.
K sreči za zdaj današnji požari niso zahtevali smrtnih žrtev, so pa uničeni trije domovi. Kar šeststo šol po vsej zvezni državi je bilo danes zaprtih, z zublji pa se je borilo okrog 3000 gasilcev in vojska z okrog sto letali in helikopterji. V Novem Južnem Walesu požari divjajo že na okrog 100.000 hektarih površine in kar polovica jih zaradi pomanjkanja gasilcev ni pod nadzorom. Gasilci in vojska so se osredotočili predvsem na najhujše požare in na tiste, ki ogrožajo naseljena območja.
Sicer pa, čeprav se je današnji dan v Avstraliji že prevesil v večer, ta ni prinesel olajšanja. Vremenske napovedi namreč ostajajo neugodne, temperature zraka bodo še naprej visoke – danes so dosegle skoraj 40 stopinj Celzija –, zaradi pomanjkanja dežja se suša nadaljuje in vetrovi bodo še naprej pihali s hitrostjo od 50 do 80 kilometrov na uro, zato se v Novem Južnem Walesu pripravljajo na najbolj katastrofičen teden, kar ji je kdaj videla Avstralija. Močno ogroženost pričakujejo vse do konca tega tedna.
Strokovnjaki to, kar se na vzhodu Avstralije dogaja zdaj in kar še prihaja v prihodnjih dneh, primerjajo s črnim petkom leta 2009, ko je v obsežnih požarih v Avstraliji umrlo 173 ljudi. Po takratni katastrofi so v državi prenovili sistem obrambe pred požari in uvedli šeststopenjsko lestvico označevanja nevarnosti požarov, ki jo uporabljajo še zdaj. Najvišja stopnja ali oznaka »katastrofalen požar« pomeni, da je treba območje takšnega požara čim prej zapustiti in ne čakati, kaj se bo zgodilo. Stavbe takšnemu požaru večinoma ne morejo kljubovati, zato naj jih prebivalci ne poskušajo reševati, piše v priporočilih avstralskih pristojnih služb.
Konservativna avstralska oblast sicer letošnje katastrofe noče povezovati s podnebnimi spremembami. Neodvisni strokovnjaki pa zatrjujejo, da segrevanje ozračja in podnebne spremembe sicer niso neposreden vzrok za požare po Avstraliji – ti so v tem letnem času običajni –, so pa zaradi višjih temperatur, pogostejših in daljših suš ter močnejših vetrov, kar je vse posledica podnebnih sprememb, požari obsežnejši, dolgotrajnejši in bolj uničujoči.
Danes pogoreli trije domovi
Ogenj je zajel domačijo v kraju Taree, 350 km severno od Sydneyja. FOTO: Peter Parks/AFP
K sreči za zdaj današnji požari niso zahtevali smrtnih žrtev, so pa uničeni trije domovi. Kar šeststo šol po vsej zvezni državi je bilo danes zaprtih, z zublji pa se je borilo okrog 3000 gasilcev in vojska z okrog sto letali in helikopterji. V Novem Južnem Walesu požari divjajo že na okrog 100.000 hektarih površine in kar polovica jih zaradi pomanjkanja gasilcev ni pod nadzorom. Gasilci in vojska so se osredotočili predvsem na najhujše požare in na tiste, ki ogrožajo naseljena območja.
Pričakujejo najbolj katastrofičen teden
Sicer pa, čeprav se je današnji dan v Avstraliji že prevesil v večer, ta ni prinesel olajšanja. Vremenske napovedi namreč ostajajo neugodne, temperature zraka bodo še naprej visoke – danes so dosegle skoraj 40 stopinj Celzija –, zaradi pomanjkanja dežja se suša nadaljuje in vetrovi bodo še naprej pihali s hitrostjo od 50 do 80 kilometrov na uro, zato se v Novem Južnem Walesu pripravljajo na najbolj katastrofičen teden, kar ji je kdaj videla Avstralija. Močno ogroženost pričakujejo vse do konca tega tedna.
Gasilci v kraju Nana Glen v bližini pristanišča Coffs Harbour. FOTO: Stringer /Reuters
Strokovnjaki to, kar se na vzhodu Avstralije dogaja zdaj in kar še prihaja v prihodnjih dneh, primerjajo s črnim petkom leta 2009, ko je v obsežnih požarih v Avstraliji umrlo 173 ljudi. Po takratni katastrofi so v državi prenovili sistem obrambe pred požari in uvedli šeststopenjsko lestvico označevanja nevarnosti požarov, ki jo uporabljajo še zdaj. Najvišja stopnja ali oznaka »katastrofalen požar« pomeni, da je treba območje takšnega požara čim prej zapustiti in ne čakati, kaj se bo zgodilo. Stavbe takšnemu požaru večinoma ne morejo kljubovati, zato naj jih prebivalci ne poskušajo reševati, piše v priporočilih avstralskih pristojnih služb.
Podnebne spremembe razpihujejo večje požare
Konservativna avstralska oblast sicer letošnje katastrofe noče povezovati s podnebnimi spremembami. Neodvisni strokovnjaki pa zatrjujejo, da segrevanje ozračja in podnebne spremembe sicer niso neposreden vzrok za požare po Avstraliji – ti so v tem letnem času običajni –, so pa zaradi višjih temperatur, pogostejših in daljših suš ter močnejših vetrov, kar je vse posledica podnebnih sprememb, požari obsežnejši, dolgotrajnejši in bolj uničujoči.
