Poziv k enotnosti za še en mandat
Macron v drugi polovici mandata ne namerava upočasniti tempa.
Razmerja znotraj macronizma so zapletena in zaupanje načeto, zato je predsednik Emmanuel Macron v Elizej povabil poslance iz vrst Republike, naprej. Hotel jim je prisluhniti, jih motivirati za drugo polovico mandata in zaprosil jih je za enotnost. Tudi predvolilna preigravanja so se začela, čeprav je pomlad 2022 daleč in veliki izziv njegovega mandata – pokojninska reforma – še ni izpeljan do konca.
Macronu je po svoje obrnila hrbet že kakšnih 15 ministrov in nič manj poslancev, pa tudi negodovanja je ogromno. Posledično je v zraku bojazen, da bi bilo disidentov še več ali bi se bolj razmaknili levo in desno krilo. Iz nedavne politične praske je poučen primer socialistične stranke, ki se je razbila na frakcije in ostala brez veljave.
V izogib internim nesporazumom in zaradi očitkov o monarhičnem slogu Macron med svojimi poudarja, da ni voditelj, ki bi zagovarjal vojaško avtoritarnost. Treba da je le strniti vrste in se ne pustiti ujeti v past, ki jo je, pri pokojninski reformi, nastavila radikalno leva Nepokorna Francija: vložila je 19.000 amandmajev. Za ohranitev kredibilnosti je nujno nadaljevati tako, kot so začrtali tudi časovno: brez zavlačevanja, torej naj bi bila reforma sprejeta pred poletjem. Med odločnimi vrsticami, da je »treba dobiti pokojninsko bitko«, pa je prepoznati možnost, da bi lahko vlada segla po členu v ustavi, ki ji omogoča, da sprejme zakon onkraj parlamentarne razprave.
Predsednik, ki ne daje vtisa, da mu pojema energija, sporoča Francozom, da v drugi polovici mandata ne namerava upočasniti tempa in ga zanima vnovični mandat. Da ne bo počitka, dokler ne bo končana prenova vélikega reformatorja, po značaju sila premočrtnega, verjame za Delo prav tako Sylvie Bommel, avtorica knjige o zakoncih Macron (Dopolnil je 17 let). Pa tudi Macron je že napovedal, da se bo v kampanji 2022 osredotočil na ekologijo in državo, na notranje pomirjanje čustev negotovosti (od migracij do varnosti na vsakdanji ravni).
Da bi se pri tem nagnil predvsem v desno, kar mu očitajo sedaj, se menda ni bati, macronizem ostaja malo levičarski in malo desničarski, torej sredinski; levi volilni bazen naj bi prepričal predvsem z zeleno agendo, četudi v sodobnem svetu ekologija ni več tema samo levice. A nekako bo moral pridobiti nazaj milijon volivcev, kolikor jih je v primerjavi z majem 2017 izgubil na lanskih evropskih volitvah. Nedavna zavrnitev poslancev macronistične večine – da bi starši po smrti mladoletnega otroka pet dni dopusta, kolikor jim ga že pripada, podaljšali na 12 – mu ne more biti v prid. Javnost je zgrožena, češ, kakšna sramota in kje je človečnost.
Macronu je po svoje obrnila hrbet že kakšnih 15 ministrov in nič manj poslancev, pa tudi negodovanja je ogromno. Posledično je v zraku bojazen, da bi bilo disidentov še več ali bi se bolj razmaknili levo in desno krilo. Iz nedavne politične praske je poučen primer socialistične stranke, ki se je razbila na frakcije in ostala brez veljave.
V izogib internim nesporazumom in zaradi očitkov o monarhičnem slogu Macron med svojimi poudarja, da ni voditelj, ki bi zagovarjal vojaško avtoritarnost. Treba da je le strniti vrste in se ne pustiti ujeti v past, ki jo je, pri pokojninski reformi, nastavila radikalno leva Nepokorna Francija: vložila je 19.000 amandmajev. Za ohranitev kredibilnosti je nujno nadaljevati tako, kot so začrtali tudi časovno: brez zavlačevanja, torej naj bi bila reforma sprejeta pred poletjem. Med odločnimi vrsticami, da je »treba dobiti pokojninsko bitko«, pa je prepoznati možnost, da bi lahko vlada segla po členu v ustavi, ki ji omogoča, da sprejme zakon onkraj parlamentarne razprave.
Brez predaha
Predsednik, ki ne daje vtisa, da mu pojema energija, sporoča Francozom, da v drugi polovici mandata ne namerava upočasniti tempa in ga zanima vnovični mandat. Da ne bo počitka, dokler ne bo končana prenova vélikega reformatorja, po značaju sila premočrtnega, verjame za Delo prav tako Sylvie Bommel, avtorica knjige o zakoncih Macron (Dopolnil je 17 let). Pa tudi Macron je že napovedal, da se bo v kampanji 2022 osredotočil na ekologijo in državo, na notranje pomirjanje čustev negotovosti (od migracij do varnosti na vsakdanji ravni).Da bi se pri tem nagnil predvsem v desno, kar mu očitajo sedaj, se menda ni bati, macronizem ostaja malo levičarski in malo desničarski, torej sredinski; levi volilni bazen naj bi prepričal predvsem z zeleno agendo, četudi v sodobnem svetu ekologija ni več tema samo levice. A nekako bo moral pridobiti nazaj milijon volivcev, kolikor jih je v primerjavi z majem 2017 izgubil na lanskih evropskih volitvah. Nedavna zavrnitev poslancev macronistične večine – da bi starši po smrti mladoletnega otroka pet dni dopusta, kolikor jim ga že pripada, podaljšali na 12 – mu ne more biti v prid. Javnost je zgrožena, češ, kakšna sramota in kje je človečnost.
