V nadaljevanju preberite:
Portugalska se zdi marsikomu daleč, pa vendar smo si v Evropski uniji vsi bolj ko ne blizu: po težavah, s katerimi se spoprijemamo, izzivih, ki nas čakajo v prihodnje, in sploh po odvisnosti drug od drugega. Kaj te dni najbolj pesti Portugalce in kaj jih pomirja, je v intervjuju za Delo razgrnil minister za finance Fernando Medina, ki se je pred dnevi na Brdu pri Kranju udeležil razprave o reformi ekonomskega upravljanja v EU.
V kakšni kondiciji je Portugalska? Koliko je vsa manj revna in vse bolj uspešna država v EU?
Strukturno nam v zadnjih letih uspeva loviti evropski proces. Lani smo imeli 6,7-odstotno gospodarsko rast, eno najvišjih v EU. Resda smo si od pandemije opomogli nekoliko pozneje, kot so si v drugih državah članicah EU, toda če primerjamo leto 2022 z letom 2019, smo zdaj 3,4 odstotne točke višje ... Tudi javnim financam gre dobro, lansko leto smo končali s 113,8-odstotnim javnim dolgom, kar pomeni, da smo zadolženi manj, kot smo bili kriznega leta 2010. Ob tem nam uspeva ohranjati visoko stopnjo zaposlenosti, kar je silno pomembno za socialno in ekonomsko kohezijo; brezposelnih je nekaj manj kot sedem odstotkov delovno aktivnih, kakor drugod po Evropi pa tudi pri nas primanjkuje delovne sile v nekaterih sektorjih.
A hud problem, s katerim se tačas spopadamo, je inflacija [februarja je bila 8,2-odstotna], je namreč precej višja od tiste, ki smo je bili vajeni v zadnjem poldrugem desetletju; posledično so pod pritiskom ljudje z najnižjimi prihodki. Povrhu se občutno višajo obrestne mere, naša nekakšna posebnost pa je, da ima velika večina izdanih stanovanjskih kreditov variabilno obrestno mero. Zadeva je kočljiva, saj je prizadetih že veliko gospodinjstev. S tem problemom kupne moči, ki ga še povečuje inflacija, se v vladi ukvarjamo že dalj časa. Da bi omejili rast cen oziroma pomagali družinam z nizkimi prihodki, smo lani sprejeli obsežen sveženj ukrepov, za katere smo namenili 2,5 odstotka BDP.
