Pravoslavni svet se bo ponekod ustavil
Velika noč: V Srbiji in Severni Makedoniji več kot tri dni trajajoča policijska ura.
Odpri galerijo
Policijska ura je izpraznila ulice in trge v Beogradu. Foto Reuters
Pravoslavni svet se bo ta konec tedna, ko praznuje svoj največji verski praznik – veliko noč –, marsikje ustavil. A ne zaradi praznovanja, ravno nasprotno: zato, da praznovanja in s tem množične izmenjave virusov ne bi bilo.
Cerkvene oblasti pravoslavno verujočih se v dilemi, ali je pomembneje služiti bogu ali bežati pred virusom, niso odločile tako enotno kot katoliška cerkev, ki je na veliko noč prejšnjo nedeljo povsod zaprla vrata za javnost. Pravoslavna cerkev namreč v primerjavi s katoliško ni vodena centralno, temveč regijsko ali celo po posameznih državah. Od tod različni pogledi na bogoslužje v času pandemije.
Že Ruska pravoslavna cerkev, ena od največjih, o sebi ni imela enotnega mnenja. Ali bo bogoslužje potekalo z verniki ali brez njih, se bodo odločili v vsaki regiji na njenem območju posebej. Veliko noč so praznovali v času kuge, vojn in drugih naravnih nesreč, tako bo tudi zdaj, je za BBC povedal vrh ruske cerkve.
Drugače ravnajo v Grški pravoslavni cerkvi; praznovanje velike noči so prestavili na konec maja.
V državah Bližnjega vzhoda so se odločili za obrede, zaprte za javnost.
Vse kaže, da bo tako tudi v večini Srbske pravoslavne cerkve, čeprav so se tudi tu posamezni verski dostojanstveniki izrekli, da vrat k bogu ne morejo zapreti pred ljudmi.
V nekaterih državah so priskočile na pomoč posvetne oblasti, ki so za čas velikonočnih praznikov prepovedale vsakršne izhode na prosto.
Srbija in Severna Makedonija sta danes popoldne uvedli najdaljšo policijsko uro do zdaj. Prebivalcem je najostreje prepovedano vsakršno gibanje na javnih površinah do torka zjutraj, to je kar 84 ur.
Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji v skladu z ravnanjem katoliške cerkve prejšnji teden ne bo nudila verskih obredov, paroh Peran Bošković je pozval vernike, naj tokrat največji praznik praznujejo doma.
Cerkvene oblasti pravoslavno verujočih se v dilemi, ali je pomembneje služiti bogu ali bežati pred virusom, niso odločile tako enotno kot katoliška cerkev, ki je na veliko noč prejšnjo nedeljo povsod zaprla vrata za javnost. Pravoslavna cerkev namreč v primerjavi s katoliško ni vodena centralno, temveč regijsko ali celo po posameznih državah. Od tod različni pogledi na bogoslužje v času pandemije.
Vsaka cerkev za veliko noč po svoje
Že Ruska pravoslavna cerkev, ena od največjih, o sebi ni imela enotnega mnenja. Ali bo bogoslužje potekalo z verniki ali brez njih, se bodo odločili v vsaki regiji na njenem območju posebej. Veliko noč so praznovali v času kuge, vojn in drugih naravnih nesreč, tako bo tudi zdaj, je za BBC povedal vrh ruske cerkve.
Drugače ravnajo v Grški pravoslavni cerkvi; praznovanje velike noči so prestavili na konec maja.
V državah Bližnjega vzhoda so se odločili za obrede, zaprte za javnost.
Vse kaže, da bo tako tudi v večini Srbske pravoslavne cerkve, čeprav so se tudi tu posamezni verski dostojanstveniki izrekli, da vrat k bogu ne morejo zapreti pred ljudmi.
Pomoč posvetnih oblasti
V nekaterih državah so priskočile na pomoč posvetne oblasti, ki so za čas velikonočnih praznikov prepovedale vsakršne izhode na prosto.
Srbija in Severna Makedonija sta danes popoldne uvedli najdaljšo policijsko uro do zdaj. Prebivalcem je najostreje prepovedano vsakršno gibanje na javnih površinah do torka zjutraj, to je kar 84 ur.
Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji v skladu z ravnanjem katoliške cerkve prejšnji teden ne bo nudila verskih obredov, paroh Peran Bošković je pozval vernike, naj tokrat največji praznik praznujejo doma.
