Galerija
Prebivalstvo Evropske unije še naprej narašča, vendar vse počasneje
Kljub trenutni rasti demografske napovedi za prihodnost ostajajo skrb vzbujajoče.
Brez višje rodnosti ali nadaljnjih migracijskih tokov se bo Evropa v prihodnjih desetletjih soočila z enim največjih demografskih preobratov v svoji zgodovini. FOTO: Behrouz Mehri/AFP
Število prebivalcev Evropske unije se še naprej povečuje. Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je imela EU 1. januarja 2026 približno 452 milijonov prebivalcev, kar je 706.000 več kot leto prej. Gre za peto zaporedno leto rasti prebivalstva po padcu leta 2021, ki je bil posledica pandemije covida-19.
Čeprav je skupno število prebivalcev v zadnjem desetletju zraslo za približno osem milijonov, dolgoročni trend kaže, da se rast prebivalstva postopoma upočasnjuje. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je prebivalstvo držav, ki danes sestavljajo EU, povečevalo v povprečju za tri milijone ljudi na leto, v zadnjem desetletju pa le še za okoli 600.000 prebivalcev na leto.
Migracije nadomeščajo naravni upad prebivalstva
Eurostat opozarja, da se Evropska unija že od leta 2012 sooča z negativnim naravnim prirastom – umrlih je več kot rojenih. Rast prebivalstva tako v celoti omogočajo pozitivne neto migracije, ki nadomeščajo demografski primanjkljaj.
Na začetku leta 2026 je bilo med državami članicami največ prebivalcev v Nemčiji, kjer jih živi 83,5 milijona. Sledijo Francija z 69,1 milijona, Italija z 58,9 milijona, Španija z 49,6 milijona in Poljska s 36,3 milijona prebivalcev. Teh pet držav skupaj predstavlja več kot dve tretjini celotnega prebivalstva Evropske unije. Samo Nemčija prispeva skoraj petino vseh prebivalcev EU. Na drugi strani lestvice so najmanjše članice. Malta ima približno 588.000 prebivalcev, Luksemburg 691.000, Ciper pa 997.000.
Rast najhitrejša v najmanjših državah
Čeprav sodijo med najmanjše države članice, so prav Malta, Ciper in Luksemburg v zadnjem letu imeli najhitrejšo rast prebivalstva. Na Malti se je število prebivalcev povečalo za 24 oseb na tisoč prebivalcev, na Cipru za 14, v Luksemburgu pa za 13 na tisoč prebivalcev. Skupno se je število prebivalcev povečalo v 16 državah članicah Evropske unije.
Največji upad prebivalstva so medtem doživele Latvija, kjer se je število prebivalcev zmanjšalo za osem oseb na tisoč prebivalcev, Estonija s sedmimi ter Madžarska s petimi osebami na tisoč prebivalcev.
Čeprav sodijo med najmanjše države članice, so prav Malta, Ciper in Luksemburg v zadnjem letu doživeli najhitrejšo rast prebivalstva. FOTO: Tom Nicholson/Reuters
Kljub trenutni rasti demografske napovedi za prihodnost ostajajo skrb vzbujajoče. Eurostat ocenjuje, da se bo do leta 2100 prebivalstvo Evropske unije zmanjšalo za približno 53 milijonov ljudi, kar pomeni 11,7-odstotni upad glede na današnje stanje.
Glavni vzrok ostaja nizka rodnost, ki v večini evropskih držav že dalj časa ne dosega ravni, potrebne za naravno obnavljanje prebivalstva.
Evropa išče rešitve za demografsko krizo
Številne države že sprejemajo ukrepe za spodbujanje rojstev. Francija je po letu 2025, ko je prvič po koncu druge svetovne vojne doživela več smrti kot rojstev, uvedla dodatne ukrepe družinske politike.
Predsednik Emmanuel Macron je pozval k t. i. »demografski prenovi« države, vlada pa je razširila pravice do starševskega dopusta. Starši lahko po novem koristijo dodatni mesec ali dva dopusta poleg že obstoječih pravic, s čimer želi država spodbuditi odločanje za več otrok.
Demografi opozarjajo, da bi lahko nadaljnje staranje prebivalstva in nizka rodnost v prihodnjih desetletjih povzročila občutno zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva. Hkrati bo naraščalo število upokojencev, kar bo dodatno obremenilo pokojninske in zdravstvene sisteme ter povečalo pritisk na javne finance po vsej Evropi.
Čeprav prebivalstvo Evropske unije trenutno še raste predvsem zaradi priseljevanja, dolgoročni izzivi ostajajo. Brez višje rodnosti ali nadaljnjih migracijskih tokov se bo Evropa v prihodnjih desetletjih soočila z enim največjih demografskih preobratov v svoji zgodovini.
Protislovja o staranju in nizki rodnosti
Dr. Majda Hrženjak, raziskovalka z Mirovnega inštituta, ugotavlja, da razprave o staranju prebivalstva in nizki rodnosti zaznamuje vrsta protislovij. Sodobne družbe se teh vprašanj lotevajo precej nedosledno, po eni strani izražajo skrb zaradi demografskih trendov, po drugi pa ohranjajo ali celo poglabljajo družbene razmere, ki jih soustvarjajo. Če želimo razumeti nizko rodnost in izzive staranja prebivalstva, moramo pogled usmeriti širše od demografskih kazalnikov, je prepričana.
»Slovenija ima v mednarodnem merilu eno najbolj kakovostnih družinskih politik. Sistem starševskih dopustov, nadomestil in javna mreža vrtcev sodijo med najbolj razvite v Evropi, zato je težko trditi, da je nizka rodnost posledica pomanjkanja družinskih spodbud. Protislovje je drugje: mladi vse težje pridejo do dostopnega stanovanja, trg dela postaja zlasti za mlade vse bolj prekaren, plače pa pogosto ne omogočajo samostojnega življenja. Nizka rodnost je posledica tudi širše družbene negotovosti,« pravi dr. Hrženjak. Protislovja vidi tudi na trgu dela: »Delovni procesi so organizirani okoli predstave idealnega delavca, ki je ves čas zdrav, polno razpoložljiv in brez skrbstvenih obveznosti. Tak model ni vzdržen.
Naslednje protislovje zadeva migracije. Po eni strani države opozarjajo na pomanjkanje delavcev, po drugi pa otežujejo prihod in vključevanje ljudi, brez katerih številni sektorji – od zdravstva in dolgotrajne oskrbe do gradbeništva – že danes ne bi mogli delovati. »V Sloveniji je bilo v zadnjih letih na teh področjih vendarle narejenih nekaj pomembnih korakov, od stanovanjske politike do vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe. Te spremembe so bile zastavljene v pravo smer, čeprav je še veliko dela. Zdaj bo zanimivo spremljati, kako bo nadaljevala nova vlada. Pomemben dosežek bi bil že, če ne bi porušila tistega, kar je bilo v zadnjih letih zgrajeno,« ugotavlja dr. Hrženjak.
Andreja Žibret Ifko
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji