Predsednika imajo znova radi

New York – Razvpiti konservativni radijski voditelj Rush Limbaugh se je pred dobrim mesecem norčeval iz predsednika Baracka Obame, da ga podpira manj kot 40 odstotkov Američanov, in spodbujal republikance, naj se ne zmenijo več zanj. Toda v enem mesecu se lahko zgodi veliko, predsednikova priljubljenost pa močno zraste.

Ko sta časnik Washington Post in televizijska mreža ABC v ponedeljek objavila rezultate ankete, po kateri predsednika znova podpira 50 odstotkov Američanov, kar pomeni skok za 9 odstotnih točk, je na desnici završalo. Bolj previdni so brž opozorili, da je to le ena javnomnenjska raziskava, vse druge so še daleč od te številke, toda hkrati vse v zadnjih tednih ugotavljajo, da zaupanje v predsednika opazno in vztrajno raste.

Medtem ko si voditelji demokratske volilne kampanje pulijo lase in sprašujejo, zakaj se to ni zgodilo oktobra, analitiki iščejo razlage za preobrat. Skladno s slovitim opomnikom »Gospodarstvo, butec«, ki ga je strateg James Carville leta 1992 menda obesil v volilnem štabu takrat še ne ravno znanega Billa Clintona, naj bi spodbudni gospodarski kazalci, od rasti BDP do padanja nezaposlenosti, sprožili­ val optimizma v državi. Čedalje nižje cene goriva so ta občutek le še ­okrepile.

Malo truda, velika podpora

Če je pred tremi meseci le 27 odstotkov Američanov menilo, da je gospodarstvo v dobri formi, jih zdaj gleda gospodarstvo skozi rožnata očala že 41 odstotkov, največ po aprilu 2007. Pri tem ljudje, ki zaupajo v gospodarstvo, to preslikajo tudi na delo predsednika in usmeritev države. To kaže tudi javnomnenjska raziskava, saj nenadoma več ljudi (40 odstotkov) meni, da je reševanje težav v državi bolje zaupati Obami kot republikanskemu kongresu (nanj se je bolj zaneslo 36 odstotkov vprašanih).

Po drugi strani v demokratskem taboru trdijo, da je Bela hiša pravilno razumela sporočilo jesenskih vmesnih kongresnih volitev, na katerih so volivci močno kaznovali stranko. Republikanci so jih spremenili v javno obsodbo Obame in njegove politike, v predsedniški palači pa so si razlagali boleč poraz kot izraz javne nejevolje zaradi nedelovanja oblasti v Washingtonu.

Od novembra je predsednik sprejel nekaj precej drznih odločitev ter z izvršnimi ukazi uveljavlja svoje politične cilje. Po republikanski razlagi bi to moralo sprožiti javni upor proti Beli hiši, toda manj ko se Obama ozira na rezultate volitev, trdnejša je podpora volivcev. Precejšen skok podpore med latino populacijo (kar za 22 odstotnih točk) po svoje potrjuje takšno razmišljanje, sliko nekoliko pokvari dejstvo, da večina (56 odstotkov) Američanov nasprotuje ustavitvi izgonov za precejšen del nedokumentiranih priseljencev.

Po šestih letih zategovanja pasu in boja s posledicami recesije bi val optimizma lahko bil čas za uresničevanje Obamovih večjih političnih ciljev, kot sta izobraževanje in čedalje večja dohodkovna neenakost. »Nagovor o razmerah v državi je Piketty z ameriškim naglasom,« je Matt O'Brien, gospodarski bloger Washington Posta, označil pobudo za višanje davkov premožnim in nižanje srednjemu sloju.

Obamov predlog o višjih davkih za lastnike kapitala, skladno z odmevno ugotovitvijo francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja o kopičenju bogastva ozkega družbenega sloja z dedovanjem, obdavčuje tudi veliko dediščino. Denar naj bi namenili za spodbude zaposlenemu srednjemu sloju ter za deloma brezplačno višješolsko izobraževanje.

Poslednji vzdihljaji?

Desnica je val predlogov, ki jih je Bela hiša razgrinjala zadnja dva tedna, označila za zadnje vzdihljaje politično mrtvega predsednika. »Nismo imeli volitev, na katerih bi [Obama] dal svoje zamisli v presojo volivcem. Težko je videti, kaj je danes drugače, kot je bilo pred dvema mesecema,« je zatrdil Stuart Stevens, ki je med predsedniškimi volitvami leta 2012 svetoval poraženemu republikanskemu kandidatu Mittu Romneyju.

Douglas Holtz-Eakin, nekdanji vodja neodvisne Kongresne pisarne za proračun (CBO) ter svetovalec republikanskemu vodstvu, je prepričan, da bo Obama kljub rasti zaupanja Američane težko prepričal o povsem ozdravljenem gospodarstvu. »To bo trd boj, saj se do zdaj ni mogel pohvaliti z rastjo, okrevanje še vedno ni zadovoljivo, sporočilo o neenakosti pa ni tako priljubljeno, saj ga je tudi sam hitro opustil, potem ko ga je (decembra 2013) razglasil za odločilno vprašanje našega časa,« je poudaril Holtz-Eakin.

Levica se veseli okrevanja Obamove podobe tudi zaradi napovedi za 2016. Če bo podpora predsedniku dovolj visoka, bo to po besedah Nata Cohna, statističnega analitika New York Timesa, jasen znak, ali je država pripravljena podpreti novega demokrata (oziroma demokratko) v Beli hiši. Trenutno je na ravni Ronalda Reagana v njegovem predzadnjem letu predsedovanja, takrat je država izvolila še enega republikanca, ­prvega ­Georgea ­Busha.