Predsednika položila venec k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja
Prvič sta se se slovenski in hrvaški predsednik skupaj poklonila spominu na žrtve taborišča Kampor na Rabu.
Odpri galerijo
Predsednika sta se srečala v delovnem vzdušju tudi na Ptuju sredi maja, potem ko je Milanović položil vence za žrtve povojnih pobojev na mariborskem pokopališču Dobrava. FOTO: Jaka Arbutina
Predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanović, sta danes položila venec k spomeniku žrtvam italijanskega fašističnega nasilja Kampor na hrvaškem otoku Rab. To je prvič, da sta se slovenski in hrvaški predsednik skupaj poklonila spominu na žrtve taborišča Kampor.
Slovenski in hrvaški predsednik sta tako bila prvič skupaj na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu, je na Twitterju objavil slovenski predsednik.Kot je še zapisal slovenski predsednik, dejstvo, da sta tukaj prvič skupaj predsednika Slovenije in Hrvaške, »simbolizira pomen prijateljstva in skupnega zavedanja o potrebi po ohranjanju spomina, ki naj bo tudi opomin«.
»Odločitev priti na Rab in se skupaj s hrvaškim predsednikom in prijateljem Zoranom Milanovićem pokloniti žrtvam italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor je bila nujna in enostavna,« je zapisal Pahor. Dodal je, da se je ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne želel osebno in v imenu Slovenije pokloniti spominu na žrtve taborišča Kampor, v katerem je trpelo in umrlo toliko ljudi.
Ob tem je slovenski predsednik opozoril, da se »vsaka nestrpnost in sovraštvo začne z besedami in majhnimi dejanji, z malimi gestami zlobe, ki prerastejo v veliko zlo, preden se tega večina sploh zave. Tako se je zgodil fašizem, ki je tukaj na Rabu pokazal svoj obraz«.
Evropski mir je po besedah slovenskega predsednika utemeljen na spravi med največjima nasprotnikoma, nemškim in francoskim narodom. Dodal je, da je na njuni spravi zgrajena današnja Evropska unija, »povezava, v kateri želimo skupaj doseči boljše življenje, je pa še vedno in vedno bo predvsem projekt miru«. Ob tem je še poudaril, da je zelo pomembno, da kot posamezniki nismo ravnodušni do skupnosti, da moramo paziti drug na drugega in živeti v sožitju in spravi drug z drugim.
Udeležbo na spominski slovesnosti sta Pahor in Milanović izkoristila tudi za dvostransko srečanje. Milanović je novinarjem na Rabu potrdil, da sta se s Pahorjem srečala v petek zvečer na Brionih ter se pogovarjala o političnih temah, kot je stanje v regiji, predvsem na Balkanu, ter krepitvi desnice v Evropi.
»V Evropi je trenutno določeno število politikov, ki v vsem vidijo sovražnika«, je še dejal Milanović. Dodal je, se s Pahorjem redno pogovarjata »o vsemu, kar se dogaja okoli nas«.
Poudaril je, da ne Pahor ne on sam nimata izvršnih pooblastil, a med njima obstaja razumevanje in da imata oba tudi premierske izkušnje.
Novinarje je zanimalo tudi, ali sta se pogovarja tudi o tem, da je Hrvaška pristala na slovenskem rdečem seznamu glede pandemije covid-19. »Obstaja razlog, zakaj je Slovenija to storila. Zato, ker se je v nekem trenutku število dnevnih novih okužb na Hrvaškem povečalo. Povečalo pa se je, ker je julija in avgusta na Hrvaško prispelo skoraj milijon turistov,« je še dejal hrvaški predsednik in dodal, da so turisti prišli, da bi »mi lahko kaj zaslužili«.
Milanović je za svoj prvi mednarodni obisk po prevzemu dolžnosti predsednika države izbral Slovenijo. Konec februarja sta tako imela delovno srečanje s Pahorjem na Otočcu ob Krki. Predsednika sta se srečala v delovnem vzdušju tudi na Ptuju sredi maja, potem ko je Milanović položil vence za žrtve povojnih pobojev na mariborskem pokopališču Dobrava.
Slovenski in hrvaški predsednik sta tako bila prvič skupaj na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu, je na Twitterju objavil slovenski predsednik.Kot je še zapisal slovenski predsednik, dejstvo, da sta tukaj prvič skupaj predsednika Slovenije in Hrvaške, »simbolizira pomen prijateljstva in skupnega zavedanja o potrebi po ohranjanju spomina, ki naj bo tudi opomin«.
»Odločitev priti na Rab in se skupaj s hrvaškim predsednikom in prijateljem Zoranom Milanovićem pokloniti žrtvam italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor je bila nujna in enostavna,« je zapisal Pahor. Dodal je, da se je ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne želel osebno in v imenu Slovenije pokloniti spominu na žrtve taborišča Kampor, v katerem je trpelo in umrlo toliko ljudi.
Ob tem je slovenski predsednik opozoril, da se »vsaka nestrpnost in sovraštvo začne z besedami in majhnimi dejanji, z malimi gestami zlobe, ki prerastejo v veliko zlo, preden se tega večina sploh zave. Tako se je zgodil fašizem, ki je tukaj na Rabu pokazal svoj obraz«.
Evropski mir je po besedah slovenskega predsednika utemeljen na spravi med največjima nasprotnikoma, nemškim in francoskim narodom. Dodal je, da je na njuni spravi zgrajena današnja Evropska unija, »povezava, v kateri želimo skupaj doseči boljše življenje, je pa še vedno in vedno bo predvsem projekt miru«. Ob tem je še poudaril, da je zelo pomembno, da kot posamezniki nismo ravnodušni do skupnosti, da moramo paziti drug na drugega in živeti v sožitju in spravi drug z drugim.
FOTO: Davor Pongracic/Cropix
Letos mineva 77. obletnici osvoboditve taborišča Kampor na otoku Rabu, ki velja za enega najzloglasnejših italijanskih fašističnih taborišč v drugi svetovni vojni. Skozi taborišče je šlo v 14 mesecih in pol njegovega obstoja približno 15.000 Hrvatov, Slovencev in Judov, med katerimi je bilo okoli 1200 otrok. Po hrvaških virih je v taborišču zaradi trpinčenja, lakote in bolezni umrla najmanj petina vseh internirancev.
Udeležbo na spominski slovesnosti sta Pahor in Milanović izkoristila tudi za dvostransko srečanje. Milanović je novinarjem na Rabu potrdil, da sta se s Pahorjem srečala v petek zvečer na Brionih ter se pogovarjala o političnih temah, kot je stanje v regiji, predvsem na Balkanu, ter krepitvi desnice v Evropi.
»V Evropi je trenutno določeno število politikov, ki v vsem vidijo sovražnika«, je še dejal Milanović. Dodal je, se s Pahorjem redno pogovarjata »o vsemu, kar se dogaja okoli nas«.
Poudaril je, da ne Pahor ne on sam nimata izvršnih pooblastil, a med njima obstaja razumevanje in da imata oba tudi premierske izkušnje.
Novinarje je zanimalo tudi, ali sta se pogovarja tudi o tem, da je Hrvaška pristala na slovenskem rdečem seznamu glede pandemije covid-19. »Obstaja razlog, zakaj je Slovenija to storila. Zato, ker se je v nekem trenutku število dnevnih novih okužb na Hrvaškem povečalo. Povečalo pa se je, ker je julija in avgusta na Hrvaško prispelo skoraj milijon turistov,« je še dejal hrvaški predsednik in dodal, da so turisti prišli, da bi »mi lahko kaj zaslužili«.
Milanović je za svoj prvi mednarodni obisk po prevzemu dolžnosti predsednika države izbral Slovenijo. Konec februarja sta tako imela delovno srečanje s Pahorjem na Otočcu ob Krki. Predsednika sta se srečala v delovnem vzdušju tudi na Ptuju sredi maja, potem ko je Milanović položil vence za žrtve povojnih pobojev na mariborskem pokopališču Dobrava.
