
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Nemški zagonski obrambni velikan Helsing je v Tussenhausnu pri Münchnu predstavil model novega avtonomnega bojnega drona CA-1 Europa, ki naj bi prvič poletel leta 2027 in bil za vojaško uporabo na voljo v štirih letih, poroča Reuters. Podjetje, ustanovljeno leta 2021 in podprto z več kot milijardo dolarjev investicij, med drugim ustanovitelja Spotifyja Daniela Eka, napoveduje vlaganja v višini več sto milijonov evrov v sodelovanju z evropskimi partnerji.
Soustanovitelj Gundbert Scherf je za Reuters dejal: »Umetna inteligenca spreminja vse, tudi obrambo. Ključna novost, ki jo prinaša, je avtonomija.« Dron bo lahko deloval samostojno, v jatah z drugimi brezpilotnimi sistemi ali kot podporni »krilni mož« pilotiranim lovcem.
Podjetje je sporočilo, da je CA-1 Europa primeren za različne tipe misij, tudi za natančne globinske udare. Soustanovitelj in sopredsednik Torsten Reil je poudaril: »Brezpilotni lovci bodo postali ključni za vzpostavljanje zračne premoči in zagotavljanje naše varnosti. Evropa si ne more privoščiti, da bi na tem področju zaostala ali postala odvisna od tretjih strani. S projektom CA-1 Europa bomo poskrbeli, da se to ne bo zgodilo.«

Direktorica za zračno področje pri Helsingu Stephanie Lingemann je dodala: »Prihodnost bojnega letalstva je v cenovno dostopnih sistemih, kjer sta programska oprema in inteligenca ključni tehnologiji. Zato je avtonomija v samem jedru CA-1 Europa.«
Britanski direktor podjetja Helsing Ned Baker je poudaril tudi koristi za Veliko Britanijo: »S podjetjem Grob Aircraft že zdaj dobavljamo nujna šolska letala za Kraljevo letalstvo. CA-1 Europa bo RAF ponudil neprimerljivo bojno zračno zmogljivost – avtonomno sodelovalno platformo, ki lahko izvaja številne različne misije za zaščito Združenega kraljestva, ne da bi pri tem ogrožali britanske pilote.«
Podjetje je še dodalo, da dron razvijajo z odpornimi evropskimi dobavnimi verigami, s čimer želijo okrepiti strateško avtonomijo. Po njihovem mnenju naraščajoči stroški in krčenje flot lovcev zahtevajo prehod na sisteme UCAV, ki jih poganja umetna inteligenca, saj so cenejši za proizvodnjo in vzdrževanje ter odpravljajo tveganje za pilote v najbolj nevarnih okoljih. Helsing je potrdil, da je faza zasnove končana, razvoj in testiranja pa potekajo v okviru podjetja Grob Aircraft.

Analitik Douglas Barrie z londonskega inštituta IISS opozarja, da je preskok od lahkih letal, kot jih proizvaja Grob – ki ga je Helsing prevzel letos poleti –, do popolnoma operativnega bojnega brezpilotnika »velik korak«. Kljub temu Helsing vidijo kot najvrednejši evropski obrambni startup z ocenjeno vrednostjo 12 milijard evrov.
Soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Spotify Daniel Ek je vodil krog financiranja serije D v vrednosti 600 milijonov evrov (694 milijonov dolarjev) za evropsko podjetje za obrambno tehnologijo Helsing.
Helsing, ustanovljen leta 2021, se osredotoča na obrambno programsko opremo z umetno inteligenco, izdeluje pa tudi drone, pred CA-1 še takšne, kot je HX2. Razvil je tudi sistem Centaur, ki integrira napredne UI-pilote.
Krog serije D je Ek vodil prek svojega investicijskega sklada Prima Materia, skupaj z obstoječimi investitorji Lightspeed Ventures, Accel, Plural, General Catalyst in Saab ter novimi investitorji BDT & MSD Partners.
Ek je bil imenovan za predsednika podjetja Helsing 17. junija. »Ker Evropa hitro krepi svoje obrambne zmogljivosti kot odgovor na spreminjajoče se geopolitične izzive, so nujne investicije v napredne tehnologije, ki zagotavljajo njeno strateško avtonomijo in pripravljenost za varnost,« je takrat dejal Ek in dodal, da »je Helsing edinstveno pozicioniran s svojo vodilno vlogo na področju UI, da zagotovi te ključne zmogljivosti pri inovacijah za obrambo v vseh domenah«.
Financial Times poroča, da se je z zadnjim krogom investicij vrednost podjetja Helsing povečala na 12 milijard dolarjev.
Povečanje naložbe Ekovega investicijskega sklada v Helsing prihaja pet let po tem, ko se je šef podjetja Spotify zavezal, da bo v naslednjem desetletju namenil milijardo evrov za vlaganja v evropska tehnološka podjetja.
Ta podjetja, ki delujejo na področjih od strojnega učenja do biotehnologije in energetike, je poimenoval »moonshots«, osredotočala pa naj bi se na tisto, kar je takrat označil za »globoko tehnologijo, potrebno za pomemben pozitiven vpliv«.
Prima Materia in Ek sta se kasneje pridružila krogom financiranja za podjetja, kot so proizvajalec baterij Northvolt, H2 Green Steel, klimatski podvig Pale Blue Dot in investicijsko podjetje za umetno inteligenco Air Street Capital.
Do Ekovega sodelovanja s Helsingom so bili v preteklosti kritični nekateri umetniki.
Daniel Ek je od sredine leta 2023 iztržil več kot 800 milijonov dolarjev s prodajo delnic Spotifyja, pri čemer je njegova zadnja transakcija konec aprila prinesla 28,8 milijona dolarjev.
Spotify je v letošnjem prvem četrtletju dosegel rekorden operativni dobiček v višini 509 milijonov evrov (535,6 milijona dolarjev). Število naročnikov platforme se je povečalo za 5 milijonov, na 268 milijonov plačljivih uporabnikov.
Komentarji