Galerija
Preklic premirja v Ukrajini bi pomenil uvod v katastrofo
V ZN in Ovse so vse bolj zaskrbljeni, v Kijevu pa se že pripravljajo na novo vojaško ofenzivo proti separatistom.
Vojaški konvoji, premiki enot, obnovljeni boji ... Dva meseca po ustavitvi spopadov so v Združenih narodih »močno zaskrbljeni« nad usodo premirja na vzhodu Ukrajine, iz krogov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pa poročajo, da uporniki obvladujejo vse več »dodatnih ozemelj«.
Ukrajini očitno grozi nov izbruh še hujših vojaških spopadov, kot so bili tisti pred razglasitvijo premirja. Pred dobrima dvema mesecema (5. septembra) v beloruskem glavnem mestu Minsk dogovorjeno premirje je namreč tudi po oceni Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) vse bolj samo še črka na papirju. Visoki predstavnik Združenih narodov in pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve, Danec Jens Anders Toyberg-Frandzen, je namreč na že 26. izredni seji varnostnega sveta, namenjeni ukrajinski krizi, obe strani znova opozoril na »hudo katastrofo«, ki bi jo za Ukrajino pomenila obnovitev spopadov. Pri tem je tokrat jasno poudaril, da »nobena stran ni brez krivde«, čeprav v Združenih narodih največjo odgovornost za ponovno zaostrovanje razmer še vedno pripisujejo predvsem separatistom z vzhoda Ukrajine.
Ohranjanje dialoga
Razlog za nove napetosti naj bi bile namreč »tako imenovane volitve«, ki so jih uporniki izvedli v Donecku in Lugansku, predvsem pa nove pošiljke težkega orožja iz Rusije, ki po besedah visokega predstavnika OZN pomenijo največji problem in najhujšo oviro pri reševanju konflikta. Da se razmere na vzhodu Ukrajine nevarno zaostrujejo, vse bolj glasno opozarjajo tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Generalni sekretar Ovse Lamberto Zannier je članice Evropske unije ta teden v Bruslju zato zelo resno opozoril na veliko »nevarnost eskalacije konflikta«, Uniji pa predlagal, naj po svojih najboljših močeh poskuša vplivati tako na Kijev kot na Moskvo, da se bosta držala dogovorov iz Minska in da bosta za vso Evropo pomemben mirovni proces pripravljena kvečjemu okrepiti, ne pa da ga vsaka na svoj način ves čas kršita. Ohranjanje dialoga je namreč edina pot do mirne rešitve ukrajinskega konflikta, ki je po njegovem prepričanju še vedno v prvi vrsti problem »notranje polariziranosti« Ukrajine.
Po Zannierjevih besedah poročila opazovalcev Ovse kažejo, da so tako imenovani vzhodnoukrajinski proruski separatisti v zadnjem času opazno razširili ozemlja, ki so pod njihovim nadzorom. »Če bi primerjali položaje, ki sta jih obe strani zasedali v začetku septembra, z današnjimi, bi hitro lahko opazili, da se je črta premaknila nekoliko bolj proti zahodu,« je dejal italijanski diplomat. »Na nekaterih območjih celo za deset ali več kilometrov,« kot je razmere za zahodne tiskovne agencije pojasnil Zannier. Po njegovem to pomeni, da je bilo napredovanje separatistov »v določeni meri uspešno«.
V Kijevu so se iz strahu pred novo ofenzivo separatistov zato že začeli znova pripravljati na zaostritev razmer, saj v regijo že pošiljajo dodatne vojaške enote. Kot je v sredo povedal obrambni minister Stepan Poltorak, naj bi se bile te vojaške okrepitve sposobne takoj odzvati na morebitne premike separatistov. Podrobnosti o najnovejših premikih ukrajinske armade, ki prav tako niso v skladu z mirovnim dogovorom iz Minska, v Kijevu niso pripravljeni povedati, se pa ves čas določno sklicujejo predvsem na to, da je mirovni sporazum s svojimi dejanji prva prekršila nasprotna stran, in na nove vojaške okrepitve, ki da naj bi jih z ruske strani pred nekaj dnevi dobili separatisti. Tudi Nato je namreč pred kratkim potrdil, da so na vzhodu države opazili vojaški konvoj, v katerem je bila, po besedah vrhovnega poveljnika Natovih sil v Evropi, ameriškega generala Philipa Breedlova, »ruska oborožitev, predvsem ruski tanki, rusko topništvo, ruski protiletalski sistemi in tudi ruske bojne enote«. Konkretnih številk general ni omenil.
Moskva vse te obtožbe o svojem vmešavanju v ukrajinsko krizo in o ruski vojaški podpori proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine še vedno vztrajno zanika. V Kremlju trmasto ponavljajo, da ruska armada ni prisotna v Ukrajini in da za take očitke na Zahodu nimajo nobenega dokaza.
Obnovitev sporov
Boji na vzhodu Ukrajine, predvsem okrog letališča v Donecku, ki velja za trdnjavo proruskih upornikov, medtem znova postajajo vse srditejši. Po poročanju agencij je topniško obstreljevanje najhujše v zadnjih nekaj dneh. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je zaradi te obnovitve spopadov v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel že obtožil Rusijo in separatiste, da so odstopili od dogovora o prekinitvi ognja, kanclerka pa naj bi mu po poročanju dpa menda odgovorila, da se bodo zahodni voditelji na to odzvali in da bo ponovno zaostrovanje ukrajinske krize zagotovo ena izmed osrednjih tem bližajočega se srečanja skupine industrijsko najrazvitejših držav sveta G20, ki bo konec tedna v Avstraliji.
Ukrajini očitno grozi nov izbruh še hujših vojaških spopadov, kot so bili tisti pred razglasitvijo premirja. Pred dobrima dvema mesecema (5. septembra) v beloruskem glavnem mestu Minsk dogovorjeno premirje je namreč tudi po oceni Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) vse bolj samo še črka na papirju. Visoki predstavnik Združenih narodov in pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve, Danec Jens Anders Toyberg-Frandzen, je namreč na že 26. izredni seji varnostnega sveta, namenjeni ukrajinski krizi, obe strani znova opozoril na »hudo katastrofo«, ki bi jo za Ukrajino pomenila obnovitev spopadov. Pri tem je tokrat jasno poudaril, da »nobena stran ni brez krivde«, čeprav v Združenih narodih največjo odgovornost za ponovno zaostrovanje razmer še vedno pripisujejo predvsem separatistom z vzhoda Ukrajine.
Ohranjanje dialoga
Razlog za nove napetosti naj bi bile namreč »tako imenovane volitve«, ki so jih uporniki izvedli v Donecku in Lugansku, predvsem pa nove pošiljke težkega orožja iz Rusije, ki po besedah visokega predstavnika OZN pomenijo največji problem in najhujšo oviro pri reševanju konflikta. Da se razmere na vzhodu Ukrajine nevarno zaostrujejo, vse bolj glasno opozarjajo tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Generalni sekretar Ovse Lamberto Zannier je članice Evropske unije ta teden v Bruslju zato zelo resno opozoril na veliko »nevarnost eskalacije konflikta«, Uniji pa predlagal, naj po svojih najboljših močeh poskuša vplivati tako na Kijev kot na Moskvo, da se bosta držala dogovorov iz Minska in da bosta za vso Evropo pomemben mirovni proces pripravljena kvečjemu okrepiti, ne pa da ga vsaka na svoj način ves čas kršita. Ohranjanje dialoga je namreč edina pot do mirne rešitve ukrajinskega konflikta, ki je po njegovem prepričanju še vedno v prvi vrsti problem »notranje polariziranosti« Ukrajine.
Po Zannierjevih besedah poročila opazovalcev Ovse kažejo, da so tako imenovani vzhodnoukrajinski proruski separatisti v zadnjem času opazno razširili ozemlja, ki so pod njihovim nadzorom. »Če bi primerjali položaje, ki sta jih obe strani zasedali v začetku septembra, z današnjimi, bi hitro lahko opazili, da se je črta premaknila nekoliko bolj proti zahodu,« je dejal italijanski diplomat. »Na nekaterih območjih celo za deset ali več kilometrov,« kot je razmere za zahodne tiskovne agencije pojasnil Zannier. Po njegovem to pomeni, da je bilo napredovanje separatistov »v določeni meri uspešno«.
V Kijevu so se iz strahu pred novo ofenzivo separatistov zato že začeli znova pripravljati na zaostritev razmer, saj v regijo že pošiljajo dodatne vojaške enote. Kot je v sredo povedal obrambni minister Stepan Poltorak, naj bi se bile te vojaške okrepitve sposobne takoj odzvati na morebitne premike separatistov. Podrobnosti o najnovejših premikih ukrajinske armade, ki prav tako niso v skladu z mirovnim dogovorom iz Minska, v Kijevu niso pripravljeni povedati, se pa ves čas določno sklicujejo predvsem na to, da je mirovni sporazum s svojimi dejanji prva prekršila nasprotna stran, in na nove vojaške okrepitve, ki da naj bi jih z ruske strani pred nekaj dnevi dobili separatisti. Tudi Nato je namreč pred kratkim potrdil, da so na vzhodu države opazili vojaški konvoj, v katerem je bila, po besedah vrhovnega poveljnika Natovih sil v Evropi, ameriškega generala Philipa Breedlova, »ruska oborožitev, predvsem ruski tanki, rusko topništvo, ruski protiletalski sistemi in tudi ruske bojne enote«. Konkretnih številk general ni omenil.
Moskva vse te obtožbe o svojem vmešavanju v ukrajinsko krizo in o ruski vojaški podpori proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine še vedno vztrajno zanika. V Kremlju trmasto ponavljajo, da ruska armada ni prisotna v Ukrajini in da za take očitke na Zahodu nimajo nobenega dokaza.
Obnovitev sporov
Boji na vzhodu Ukrajine, predvsem okrog letališča v Donecku, ki velja za trdnjavo proruskih upornikov, medtem znova postajajo vse srditejši. Po poročanju agencij je topniško obstreljevanje najhujše v zadnjih nekaj dneh. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je zaradi te obnovitve spopadov v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel že obtožil Rusijo in separatiste, da so odstopili od dogovora o prekinitvi ognja, kanclerka pa naj bi mu po poročanju dpa menda odgovorila, da se bodo zahodni voditelji na to odzvali in da bo ponovno zaostrovanje ukrajinske krize zagotovo ena izmed osrednjih tem bližajočega se srečanja skupine industrijsko najrazvitejših držav sveta G20, ki bo konec tedna v Avstraliji.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji