Premier pri slovenskih vojakih v BiH, begunce selijo iz Vučjaka
Delegacija slovenske vlade s premierom Marjanom Šarcem na čelu in načelnica generalštaba Alenka Ermenc sta včeraj Sarajevu v bazi Butmir obiskala kontingent SV.
Odpri galerijo
Predsednik vlade Marjan Šarec se je srečal s pripadniki slovenskega kontingenta v BiH, ki delujejo v okviru operacije EUFOR Althea in Natovega poveljstva v Sarajevu. FOTO: STA
Sarajevo, Priština – Predsednik vlade Marjan Šarec je včeraj obiskal slovenske vojake v Sarajevu, popoldne pa se je odpravil še na Kosovo, kjer ima Slovenska vojska (SV) svoj največji kontingent. Medtem ko se je Šarec mudil v Sarajevu, so bosanski organi urejali dve lokaciji za preselitev migrantov iz migrantskega centra Vučjak nad Bihaćem, kjer so življenjske razmere zelo slabe.
Delegacija slovenske vlade s premierom Marjanom Šarcem na čelu in načelnica generalštaba Alenka Ermenc sta včeraj Sarajevu v bazi Butmir obiskala kontingent SV, v katerem je 15 pripadnikov, ki v okviru misije Euforja in poveljstva zveze Nato pomagajo pri ohranjanju stabilnosti v tej državi in celotni regiji. »Poveljnik Euforja in poveljnica misije Nata sta pohvalila prispevek naše vojske k ohranjanju miru v regiji in vzpostavljanju vojske Bosne in Hercegovine na noge,« je po koncu srečanja z vodstvom misije v Sarajevu povedal Šarec.
Obrambno ministrstvo, ki ga vodi Karl Erjavec, varnostne razmere v BiH ocenjuje kot mirne in stabilne, a varnost še ni povsem in trajno utrjena. Kot ključne varnostne izzive v BiH so prepoznali destabilizacijska tveganja, tako notranja kot zunanja. »Migracije so velik problem za celotno regijo, pomembna naloga nas vseh je, da vzpostavimo evidenčni sistem, da bomo vedeli, koliko teh ljudi prihaja k nam,« je dejal Šarec in spomnil, da je letos v Slovenijo po balkanski migrantski poti na nezakonit način prišlo okoli 14.000 ljudi. »Večino smo spet vrnili na Hrvaško in ti ljudje seveda prihajajo iz Bosne in Hercegovine, zato je pomembna naloga, da vzpostavimo sistem, da bi se BiH lahko uspešneje spopadala s tem problemom,« je dejal Šarec in dodal, da zmanjševanje slovenskega prispevka k varnosti v BiH ni predvideno.
Prav včeraj so v migrantskem centru Vučjak na severozahodu BiH razdelili zadnjih 1100 obrokov, predvidoma danes ob 11. uri pa se bo začela selitev prebežnikov na primernejšo lokacijo v nekdanjo vojašnico v bližini Sarajeva. V taboru Vučjak, skozi katerega je šlo 25.000 ljudi, vladajo nečloveške razmere, lokalne oblasti pa se pritožujejo, da so pri reševanju zadev ostale same, brez pomoči svoje države in brez mednarodne pomoči. Na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena pomagati BiH pri reševanju migrantske krize, je Šarec odgovoril, da takšne prošnje Slovenija še ni dobila, če pa bi jo, bi prošnjo proučili in po svojih močeh pomagali, je dodal premier.
Čeprav pripadniki Slovenske vojske sodelujejo v enajstih mednarodnih operacijah in misijah – zunaj slovenskih meja deluje kar šest odstotkov vseh pripadnikov Slovenske vojske –, je največja in najpomembnejša slovenska operacija v tujini Kfor na Kosovu, ki ta mesec praznuje 20 let od ustanovitve. Šarec je včeraj popoldne obiskal poveljstvo Kforja, ki vključuje 3600 vojakov iz dvajsetih držav članic Nata, med njimi je tudi skoraj 250 slovenskih vojakov. Začetek preoblikovanja kosovskih varnostnih sil v oborožene sile brez spremembe ustave, po bližnjici, zgolj s spremembo treh zakonov, je zveza Nato pospremila z negodovanjem in svarilom, naj ta tranzicija ne poveča napetosti v regiji. Tudi Šarec je dejal, da Slovenija z odločitvijo kosovskih oblasti ni zadovoljna, še posebno zato, ker je naša država med prvimi, ki so priznale samostojnost Kosova.
Prisotnost Natovih vojaških sil v BiH je v sedanjih varnostnih razmerah nujna, ocenjuje Jasmin Ahić, profesor varnostnih študij na Univerzi v Sarajevu. Poskusi ruskega vplivanja prek Republike srbske so zelo dejavni. Ne dosegajo ravni, ki bi jo lahko označili za hibridno vojskovanje, a bi ti poskusi vplivanja na državo, ki se želi približati zvezi Nato, lahko postali še izrazitejši, svari Ahić. Migantsko krizo ocenjuje kot varnostno tveganje številka ena za BiH, še toliko bolj, ker se Hrvaška približuje članstvu v schengenu in svojemu predsedovanju Svetu Evrope ter se zato poskuša še bolj izkazati pri zapiranju svojih meja. Ahić ocenjuje, da je v BiH okoli 6000 migrantov, če ta številka preseže 10.000 in če migranti ostanejo ujeti v BiH, bi to lahko postal resen varnostni problem za državo.
Delegacija slovenske vlade s premierom Marjanom Šarcem na čelu in načelnica generalštaba Alenka Ermenc sta včeraj Sarajevu v bazi Butmir obiskala kontingent SV, v katerem je 15 pripadnikov, ki v okviru misije Euforja in poveljstva zveze Nato pomagajo pri ohranjanju stabilnosti v tej državi in celotni regiji. »Poveljnik Euforja in poveljnica misije Nata sta pohvalila prispevek naše vojske k ohranjanju miru v regiji in vzpostavljanju vojske Bosne in Hercegovine na noge,« je po koncu srečanja z vodstvom misije v Sarajevu povedal Šarec.
Migracije vse večji problem
Obrambno ministrstvo, ki ga vodi Karl Erjavec, varnostne razmere v BiH ocenjuje kot mirne in stabilne, a varnost še ni povsem in trajno utrjena. Kot ključne varnostne izzive v BiH so prepoznali destabilizacijska tveganja, tako notranja kot zunanja. »Migracije so velik problem za celotno regijo, pomembna naloga nas vseh je, da vzpostavimo evidenčni sistem, da bomo vedeli, koliko teh ljudi prihaja k nam,« je dejal Šarec in spomnil, da je letos v Slovenijo po balkanski migrantski poti na nezakonit način prišlo okoli 14.000 ljudi. »Večino smo spet vrnili na Hrvaško in ti ljudje seveda prihajajo iz Bosne in Hercegovine, zato je pomembna naloga, da vzpostavimo sistem, da bi se BiH lahko uspešneje spopadala s tem problemom,« je dejal Šarec in dodal, da zmanjševanje slovenskega prispevka k varnosti v BiH ni predvideno.
Prav včeraj so v migrantskem centru Vučjak na severozahodu BiH razdelili zadnjih 1100 obrokov, predvidoma danes ob 11. uri pa se bo začela selitev prebežnikov na primernejšo lokacijo v nekdanjo vojašnico v bližini Sarajeva. V taboru Vučjak, skozi katerega je šlo 25.000 ljudi, vladajo nečloveške razmere, lokalne oblasti pa se pritožujejo, da so pri reševanju zadev ostale same, brez pomoči svoje države in brez mednarodne pomoči. Na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena pomagati BiH pri reševanju migrantske krize, je Šarec odgovoril, da takšne prošnje Slovenija še ni dobila, če pa bi jo, bi prošnjo proučili in po svojih močeh pomagali, je dodal premier.
Na Kosovu smo že dve desetletji
Čeprav pripadniki Slovenske vojske sodelujejo v enajstih mednarodnih operacijah in misijah – zunaj slovenskih meja deluje kar šest odstotkov vseh pripadnikov Slovenske vojske –, je največja in najpomembnejša slovenska operacija v tujini Kfor na Kosovu, ki ta mesec praznuje 20 let od ustanovitve. Šarec je včeraj popoldne obiskal poveljstvo Kforja, ki vključuje 3600 vojakov iz dvajsetih držav članic Nata, med njimi je tudi skoraj 250 slovenskih vojakov. Začetek preoblikovanja kosovskih varnostnih sil v oborožene sile brez spremembe ustave, po bližnjici, zgolj s spremembo treh zakonov, je zveza Nato pospremila z negodovanjem in svarilom, naj ta tranzicija ne poveča napetosti v regiji. Tudi Šarec je dejal, da Slovenija z odločitvijo kosovskih oblasti ni zadovoljna, še posebno zato, ker je naša država med prvimi, ki so priznale samostojnost Kosova.
Prisotnost Natovih vojaških sil v BiH je v sedanjih varnostnih razmerah nujna, ocenjuje Jasmin Ahić, profesor varnostnih študij na Univerzi v Sarajevu. Poskusi ruskega vplivanja prek Republike srbske so zelo dejavni. Ne dosegajo ravni, ki bi jo lahko označili za hibridno vojskovanje, a bi ti poskusi vplivanja na državo, ki se želi približati zvezi Nato, lahko postali še izrazitejši, svari Ahić. Migantsko krizo ocenjuje kot varnostno tveganje številka ena za BiH, še toliko bolj, ker se Hrvaška približuje članstvu v schengenu in svojemu predsedovanju Svetu Evrope ter se zato poskuša še bolj izkazati pri zapiranju svojih meja. Ahić ocenjuje, da je v BiH okoli 6000 migrantov, če ta številka preseže 10.000 in če migranti ostanejo ujeti v BiH, bi to lahko postal resen varnostni problem za državo.
