Približevanje Srbije k EU prvič pod taktirko Tanje Fajon
Skrbi jo nesvoboda medijev, pravna država, zunanja politika Srbije in pogoji za izvedbo volitev 2020.
Odpri galerijo
Slovenska evroposlanka Tanja Fajon in poslanec srbske narodne skupščine Vladimir Orlić v Beogradu. Foto Milena Zupanič
Kako hitro se bo Srbija vključila v EU, je odvisno tudi od napredka Srbije pri vzpostavljanju pravne države, zagotavljanja svobode in pluralizma medijev, dialoga med Srbijo in Kosovom ter izboljšanje pogojev za izvedbo volitev.
To so bile poglavitne teme dvodnevnega delovnega srečanja odbora evropskih poslancev za sodelovanje s Srbijo in poslancev srbske narodne skupščine, ki se je končalo danes.
Srečanje je prvič potekalo pod vodstvom slovenske poslanke v Evropskem parlamentu Tanja Fajon. Fajonova je na mestu predsednika odbora Evropskega parlamenta za stabilizacijo in pridruževanje Srbije k Evropski uniji septembra zamenjala slovaškega poslanca Eduarda Kukana. Dvodnevno srečanje je kot pika na i po vznemirjenju na Balkanu po tem, ko se je EU odločila, da za zdaj širitev ne bo. Fajonova je zatrdila, da ostaja Evropski parlament iskren podpornik Srbije na njeni poti k EU. Za to pa so potrebni ambicioznejši cilji in večji napredek pri reformah, je menila.
EU od Srbije pričakuje, da bo svojo zunanjo politiko uskladila z zunanjo politiki EU, je dejala Fajonova. Fajonova je naštela sodelovanje Srbije z Rusijo, vstop v Evroazijsko gospodarsko unijo in zaskrbljenost Evropskega parlamenta zaradi vse bolj tesne navezave na Kitajsko, ki vidi Srbijo kot svoj poglavitni transportni koridor k EU. Poudarila je, da bo Srbija morala vse bilateralne sporazume s temi državami pred vstopom v EU prekiniti.
Za EU je zelo pomembno vprašanje odnosov med Srbijo in Kosovom: ''Trenutni status quo ni vzdržen, dialog med Prištino in Beogradom se mora čim prej nadaljevati. Potrebni sta obojestranska zaveza in pripravljenost za ustvarjanje okolja, ki bo izboljšalo trenutno stagnacijo in pripomoglo k doseganju celovitega, pravno zavezujočega sporazuma,« je dejala Fajonova, ki pričakuje, da bo Priština po oblikovanju nove vlade odpravila carine na izdelke Srbije in BiH.
Slovensko poslanko v Evropskem parlamentu, ki je bila nekoč tudi sama novinarka, skrbi nesvoboda medijev v Srbiji, nasilje in zastraševanje novinarjev, je dejala. V državi, ki hoče postati članica EU, se to ne bi smelo dogajati, je menila. Pričakuje, da bo Srbija sestavila neodvisno regulatorno telo za elektronske medije, o čemer bo že čez dobra dva tedna razprava v srbskem parlamentu. Zadovoljna je, da je Srbija napisala in poslala v Bruselj novo različico svoje medijske strategije, po kateri bi se morala država razviti v medijsko pluralno družbo.
Svoboda medijev pa ni edina notranja težava Srbije. Opozicijski poslanci že dolgo sploh ne prihajajo več v skupščino, nekatere opozicijske stranke pa so napovedale tudi bojkot volitev, ki bodo predvidoma spomladi 2020. Fajonova je dejala, da ne eno ne drugo ni dobro: »Izboljšanje pogojev za izvedbo prihodnjih parlamentarnih volitev leta 2020 je ena od najpomembnejših nalog Srbije.«
Pravi kraj za dialog so institucije, na prvem mestu parlament. Tudi sama bo pomagala pri medstrankarskem dialogu v Srbiji – 14. in 15. novembra se bo udeležila drugega srečanja predstavnikov vladnih in opozicijskih strank. Njihov medsebojni dialog je bil vzpostavljen po približno letu dni, ki so ga zaznamovali tudi množični protesti v Beogradu in po vsej Srbiji.
Vladimir Orlić, poslanec narodne skupščine Srbije vladajoče Srbske napredne stranke se je strinjal z vsem, kar je Fajonova povedala. Izrazil je zadovoljstvo, da je evropski parlament prepoznal težave Srbije in jih pričel pomagati reševati. Glede zunanje politike Srbije je dejal, da ima Srbija po sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je sklenila z EU, pravico do samostojne zunanje politike, dokler ne postane polnopravna članica EU. »Naš cilj je, da postanemo polnopravna članica EU,« je zagotovil poslanec iz stranke, ki ji predseduje Aleksandar Vučić, predsednik Srbije. V vmesnem času dela država vse za izboljšanje ekonomskega položaja Srbije in njenih prebivalcev, je poudaril Orlić.
To so bile poglavitne teme dvodnevnega delovnega srečanja odbora evropskih poslancev za sodelovanje s Srbijo in poslancev srbske narodne skupščine, ki se je končalo danes.
Tanja Fajon: EU parlament ostaja podpornik Srbije na poti v EU
Srečanje je prvič potekalo pod vodstvom slovenske poslanke v Evropskem parlamentu Tanja Fajon. Fajonova je na mestu predsednika odbora Evropskega parlamenta za stabilizacijo in pridruževanje Srbije k Evropski uniji septembra zamenjala slovaškega poslanca Eduarda Kukana. Dvodnevno srečanje je kot pika na i po vznemirjenju na Balkanu po tem, ko se je EU odločila, da za zdaj širitev ne bo. Fajonova je zatrdila, da ostaja Evropski parlament iskren podpornik Srbije na njeni poti k EU. Za to pa so potrebni ambicioznejši cilji in večji napredek pri reformah, je menila.
EU pričakuje od Srbije usklajeno zunanjo politiko
EU od Srbije pričakuje, da bo svojo zunanjo politiko uskladila z zunanjo politiki EU, je dejala Fajonova. Fajonova je naštela sodelovanje Srbije z Rusijo, vstop v Evroazijsko gospodarsko unijo in zaskrbljenost Evropskega parlamenta zaradi vse bolj tesne navezave na Kitajsko, ki vidi Srbijo kot svoj poglavitni transportni koridor k EU. Poudarila je, da bo Srbija morala vse bilateralne sporazume s temi državami pred vstopom v EU prekiniti.
Prvi korak Kosova mora biti odprava carin
Za EU je zelo pomembno vprašanje odnosov med Srbijo in Kosovom: ''Trenutni status quo ni vzdržen, dialog med Prištino in Beogradom se mora čim prej nadaljevati. Potrebni sta obojestranska zaveza in pripravljenost za ustvarjanje okolja, ki bo izboljšalo trenutno stagnacijo in pripomoglo k doseganju celovitega, pravno zavezujočega sporazuma,« je dejala Fajonova, ki pričakuje, da bo Priština po oblikovanju nove vlade odpravila carine na izdelke Srbije in BiH.
Ne-svoboda medijev ena večjih težav
Slovensko poslanko v Evropskem parlamentu, ki je bila nekoč tudi sama novinarka, skrbi nesvoboda medijev v Srbiji, nasilje in zastraševanje novinarjev, je dejala. V državi, ki hoče postati članica EU, se to ne bi smelo dogajati, je menila. Pričakuje, da bo Srbija sestavila neodvisno regulatorno telo za elektronske medije, o čemer bo že čez dobra dva tedna razprava v srbskem parlamentu. Zadovoljna je, da je Srbija napisala in poslala v Bruselj novo različico svoje medijske strategije, po kateri bi se morala država razviti v medijsko pluralno družbo.
Bojkot opozicije onemogoča demokracijo
Svoboda medijev pa ni edina notranja težava Srbije. Opozicijski poslanci že dolgo sploh ne prihajajo več v skupščino, nekatere opozicijske stranke pa so napovedale tudi bojkot volitev, ki bodo predvidoma spomladi 2020. Fajonova je dejala, da ne eno ne drugo ni dobro: »Izboljšanje pogojev za izvedbo prihodnjih parlamentarnih volitev leta 2020 je ena od najpomembnejših nalog Srbije.«
Pravi kraj za dialog so institucije, na prvem mestu parlament. Tudi sama bo pomagala pri medstrankarskem dialogu v Srbiji – 14. in 15. novembra se bo udeležila drugega srečanja predstavnikov vladnih in opozicijskih strank. Njihov medsebojni dialog je bil vzpostavljen po približno letu dni, ki so ga zaznamovali tudi množični protesti v Beogradu in po vsej Srbiji.
Srbski politik: sporazum dovoljuje lastno zunanjo politiko do vstopa v EU
Vladimir Orlić, poslanec narodne skupščine Srbije vladajoče Srbske napredne stranke se je strinjal z vsem, kar je Fajonova povedala. Izrazil je zadovoljstvo, da je evropski parlament prepoznal težave Srbije in jih pričel pomagati reševati. Glede zunanje politike Srbije je dejal, da ima Srbija po sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je sklenila z EU, pravico do samostojne zunanje politike, dokler ne postane polnopravna članica EU. »Naš cilj je, da postanemo polnopravna članica EU,« je zagotovil poslanec iz stranke, ki ji predseduje Aleksandar Vučić, predsednik Srbije. V vmesnem času dela država vse za izboljšanje ekonomskega položaja Srbije in njenih prebivalcev, je poudaril Orlić.
