Prihodnost vlade v Salvinijevih rokah
Najvplivnejši italijanski politik je takoj po evropski zmagi odprl nove fronte – in si nadel oblačila premiera.
Odpri galerijo
Voditelj Lige zelo dobro ve, da se je z njegovo zmago na evropskih volitvah spremenilo vse – in da nič več ne bo kot prej. FOTO: Reuters
Mineva natanko leto dni, odkar je v Rimu prisegla nova vlada, in situacija ne bi mogla biti bolj različna. Razmerja moči v koaliciji so se z evropskimi volitvami obrnila na glavo, Matteo Salvini, voditelj manjše stranke Liga, je absolutni zmagovalec. Prihodnost vlade je v njegovih rokah.
Nemudoma po evropski zmagi in oborožen z več kot 34 odstotki podpore je vplivni notranji minister in podpredsednik vlade odprl dve fronti, uvedbo enotne davčne stopnje in napad na EU. Salvini se ne utrudi, znova in znova ponavlja: »Od nas pričakujejo znižanje davkov, to je naš izziv«, »potrebujemo ukrepe, kot so Trumpovi in Orbánovi, potrebujemo pozitivni fiskalni šok, ki bo dal nov zagon državi«. V isti sapi napoveduje napad na Unijo in predlaga dogovor vseh suverenističnih sil. Med svojimi takojšnjimi prioritetami na domačem prizorišču našteva še gradnjo hitre železnice (Tav, Treno Alta Velocità), avtonomijo, dekret o varnosti, naštete so teme, ki so dobesedno rdeča cunja za koalicijsko stranko Gibanje 5 zvezd. Težko si je predstavljati, kakšna je prihodnost vladne garniture, in to kljub Salvinijevi govorici »za zdaj želim nadaljevati s to vlado in ne preizkušati drugih poti«.
Njegov triumf je res osupljiv. Salvini je minulo nedeljo dobil 2.364.384 preferenčnih glasov, stranka, ki je marca lani na parlamentarnih volitvah prejela kakih 17 odstotkov, je zdaj podvojila rezultat. Že v noči svoje »spektakularne« zmage, velikega uspeha, ki je njegov osebni uspeh, se je oglasil s sms-sporočilom, kot piše milanski Corriere. Partnerja v vladi Luigija Di Maia je seznanil z obljubo, da se v vladi ne bo spremenilo nič. Toda voditelj Lige zelo dobro ve, da se je spremenilo vse – in da nič več ne bo kot prej.
Po enem letu vladanja so se politične konstelacije popolnoma spremenile: populistično Gibanje je obstalo z zgolj polovico glasov, skrajno desna Liga je poletela kvišku; eni stranki vladna koalicija poudarjeno koristi, drugi neznansko škodi. Ob tem je treba povedati, da je Salvini s postfašistično stranko Bratje Italije Giorgie Meloni na evropskih volitvah pobral 41 odstotkov glasov. Uspešen je tudi na lokalni ravni, na deželnih volitvah v Piemontu pred tednom dni je znova prepričljivo zmagala desna koalicija pod vodstvom Lige. Večina opazovalcev se upravičeno sprašuje, kako naprej, kako lahko rimska vlada sploh obstane.
Koalicijski partnerici se ne strinjata malone o ničemer: ne o hitri železnici, ne o enotni davčni stopnji, ne o fiskalnih zadevah, ne o Evropski uniji in niti o migracijah ter zapiranju italijanskih pristanišč. Že dolgo je vlada prizorišče stalnih ostrih bitk.
Znotraj Gibanja 5 zvezd se po volilnem polomu vrstijo napadi na Di Maia, tudi pozivi k odstopu. Obtožbe prihajajo iz vrst parlamentarcev, ki so blizu predsedniku poslanske zbornice Robertu Ficu in vplivnemu članu stranke Alessandru Di Battisti. Paradoksalno, Di Maia je ob tem vzel v bran Salvini, on, ki najbolj ve, kako ga stisniti v mrtvi kot. Gibanje 5 zvezd je svojega voditelja v četrtek prepričljivo podprlo, na spletnem glasovanju prek platforme Rousseau je dobil 80-odstotno podporo kakih 550.000 članov, je stranka zapisala na blogu.
Spread, razlika med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic, se medtem povečuje, dosegel je več kot 280 točk. Pritisk na italijanski finančni sistem se je povečal takoj v torek, po zmagi stranke Liga na evropskih volitvah so vlagatelji nemudoma komentirali, da bo izid zaostril Salvinijev spopad z EU o proračunu in nemara potisnil Italijo proti predčasnim volitvam.
Evropska unija je rimski vladi poslala pismo, naslovljeno na finančnega ministra Giovannija Trio, v katerem zahteva pojasnila o letošnjem proračunu, ki je v nasprotju s pravili EU. Slednja bo zaradi vse večjega javnega dolga in primanjkljaja verjetno v začetku junija proti Italiji uvedla disciplinske ukrepe, je pred dnevi poročal Reuters. Kazen je Italiji grozila že lani, ko je v Bruselj poslala neustrezen proračunski predlog, a ga zatem popravila. Aktualna kazen naj bi znašala tri milijarde evrov, Salvini je ob tem zagotovil, da bo uporabil vso svojo energijo za spopad z Brusljem. Znano je, da je italijanski javni dolg rekorden, povzpel se je na 132 odstotkov bruto domačega proizvoda. Pretekli mesec objavljeni uradni podatki Eurostata so uvrstili Italijo med najbolj problematične članice evrskega območja – s skromno gospodarsko rastjo in visoko zadolženostjo. Opazovalci komentirajo, da bi se italijanska država utegnila znajti precej osamljena v EU.
Problem je, da ravno evropska fiskalna disciplina, vpisana v maastrichtsko pogodbo, duši Italijo, so pred kratkim zapisali v Financial Timesu. Ko je leta 2011 postal predsednik vlade Mario Monti, je spravil primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, toda cena je bila zelo visoka, uničila je mainstream politiko, je v FT zapisal Wolfgang Münchau. Komentiral je nakopičeno jezo, ki je močna mobilizacijska sila; če se hoče politična sredina znebiti ekstremizmov, mora, med drugim, na novo premisliti fiskalna pravila, pravi imenovani. Salvinizirana Italija je videti kakor učni primer za to.
Nemudoma po evropski zmagi in oborožen z več kot 34 odstotki podpore je vplivni notranji minister in podpredsednik vlade odprl dve fronti, uvedbo enotne davčne stopnje in napad na EU. Salvini se ne utrudi, znova in znova ponavlja: »Od nas pričakujejo znižanje davkov, to je naš izziv«, »potrebujemo ukrepe, kot so Trumpovi in Orbánovi, potrebujemo pozitivni fiskalni šok, ki bo dal nov zagon državi«. V isti sapi napoveduje napad na Unijo in predlaga dogovor vseh suverenističnih sil. Med svojimi takojšnjimi prioritetami na domačem prizorišču našteva še gradnjo hitre železnice (Tav, Treno Alta Velocità), avtonomijo, dekret o varnosti, naštete so teme, ki so dobesedno rdeča cunja za koalicijsko stranko Gibanje 5 zvezd. Težko si je predstavljati, kakšna je prihodnost vladne garniture, in to kljub Salvinijevi govorici »za zdaj želim nadaljevati s to vlado in ne preizkušati drugih poti«.
Nič ni več kakor prej
Njegov triumf je res osupljiv. Salvini je minulo nedeljo dobil 2.364.384 preferenčnih glasov, stranka, ki je marca lani na parlamentarnih volitvah prejela kakih 17 odstotkov, je zdaj podvojila rezultat. Že v noči svoje »spektakularne« zmage, velikega uspeha, ki je njegov osebni uspeh, se je oglasil s sms-sporočilom, kot piše milanski Corriere. Partnerja v vladi Luigija Di Maia je seznanil z obljubo, da se v vladi ne bo spremenilo nič. Toda voditelj Lige zelo dobro ve, da se je spremenilo vse – in da nič več ne bo kot prej.
Po enem letu vladanja so se politične konstelacije popolnoma spremenile: populistično Gibanje je obstalo z zgolj polovico glasov, skrajno desna Liga je poletela kvišku; eni stranki vladna koalicija poudarjeno koristi, drugi neznansko škodi. Ob tem je treba povedati, da je Salvini s postfašistično stranko Bratje Italije Giorgie Meloni na evropskih volitvah pobral 41 odstotkov glasov. Uspešen je tudi na lokalni ravni, na deželnih volitvah v Piemontu pred tednom dni je znova prepričljivo zmagala desna koalicija pod vodstvom Lige. Večina opazovalcev se upravičeno sprašuje, kako naprej, kako lahko rimska vlada sploh obstane.
Matteo Salvini si je po volitvah nadel oblačila premiera Giuseppeja Conteja. FOTO: Reuters
Koalicijski partnerici se ne strinjata malone o ničemer: ne o hitri železnici, ne o enotni davčni stopnji, ne o fiskalnih zadevah, ne o Evropski uniji in niti o migracijah ter zapiranju italijanskih pristanišč. Že dolgo je vlada prizorišče stalnih ostrih bitk.
Znotraj Gibanja 5 zvezd se po volilnem polomu vrstijo napadi na Di Maia, tudi pozivi k odstopu. Obtožbe prihajajo iz vrst parlamentarcev, ki so blizu predsedniku poslanske zbornice Robertu Ficu in vplivnemu članu stranke Alessandru Di Battisti. Paradoksalno, Di Maia je ob tem vzel v bran Salvini, on, ki najbolj ve, kako ga stisniti v mrtvi kot. Gibanje 5 zvezd je svojega voditelja v četrtek prepričljivo podprlo, na spletnem glasovanju prek platforme Rousseau je dobil 80-odstotno podporo kakih 550.000 članov, je stranka zapisala na blogu.
Fiskalno pravilo in populizem
Spread, razlika med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic, se medtem povečuje, dosegel je več kot 280 točk. Pritisk na italijanski finančni sistem se je povečal takoj v torek, po zmagi stranke Liga na evropskih volitvah so vlagatelji nemudoma komentirali, da bo izid zaostril Salvinijev spopad z EU o proračunu in nemara potisnil Italijo proti predčasnim volitvam.
Prvak Lige trdi, da bo v trku z EU uporabil »vso svojo energijo«. FOTO: REUTERS/Alessandro Garofalo
Evropska unija je rimski vladi poslala pismo, naslovljeno na finančnega ministra Giovannija Trio, v katerem zahteva pojasnila o letošnjem proračunu, ki je v nasprotju s pravili EU. Slednja bo zaradi vse večjega javnega dolga in primanjkljaja verjetno v začetku junija proti Italiji uvedla disciplinske ukrepe, je pred dnevi poročal Reuters. Kazen je Italiji grozila že lani, ko je v Bruselj poslala neustrezen proračunski predlog, a ga zatem popravila. Aktualna kazen naj bi znašala tri milijarde evrov, Salvini je ob tem zagotovil, da bo uporabil vso svojo energijo za spopad z Brusljem. Znano je, da je italijanski javni dolg rekorden, povzpel se je na 132 odstotkov bruto domačega proizvoda. Pretekli mesec objavljeni uradni podatki Eurostata so uvrstili Italijo med najbolj problematične članice evrskega območja – s skromno gospodarsko rastjo in visoko zadolženostjo. Opazovalci komentirajo, da bi se italijanska država utegnila znajti precej osamljena v EU.
Problem je, da ravno evropska fiskalna disciplina, vpisana v maastrichtsko pogodbo, duši Italijo, so pred kratkim zapisali v Financial Timesu. Ko je leta 2011 postal predsednik vlade Mario Monti, je spravil primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, toda cena je bila zelo visoka, uničila je mainstream politiko, je v FT zapisal Wolfgang Münchau. Komentiral je nakopičeno jezo, ki je močna mobilizacijska sila; če se hoče politična sredina znebiti ekstremizmov, mora, med drugim, na novo premisliti fiskalna pravila, pravi imenovani. Salvinizirana Italija je videti kakor učni primer za to.
