Prijateljice kohezije proti revolucionarnim rezom
Slovenija že glasneje izraža zaskrbljenost zaradi načrtovanega zmanjšanja sredstev EU za kohezijo in razvoj podeželja.
Odpri galerijo
Evropski komisar za proračun Günther Oettinger FOTO: Emmanuel Dunand/AFP
Bruselj – Prva politična razprava držav članic o prihodnjem proračunu EU je pokazala veliko nezadovoljstvo z bruseljskimi finančnimi načrti. Države prejemnice se pritožujejo zaradi preglobokih rezov v sredstva za pomoč manj razvitim regijam, premožnejše članice pa opozarjajo na prevelik obseg proračuna.
Med obema ognjema je evropski komisar za proračun, Nemec Günther Oettinger. Ko je članicam predstavljal predlog za obdobje 2021–2027, je govoril predvsem o posodabljanju in poenostavljanju programov. Zaradi številnih novih nalog Unija potrebuje več denarja. Finance v uspešnem programu Erasmus + naj bi podvojili na 30 milijard evrov, sredstva za raziskovalni program Obzorje bi zvišali za 50 odstotkov na skoraj sto milijard evrov. Oettinger želi, da bi bil proračun čim prej spravili pod streho.
»Predlagani proračun je veliko prevelik,« je opozoril finski minister za evropske zadeve Sampo Terho. Enako je razmišljanje številnih severnih članic, ki želijo, da ima EU, ki bo z brexitom manjša, posledično tudi manjši proračun.
Danska, Nizozemska in Švedska zahtevajo, da bi morali izkoristiti priložnost, ki je nastala z brexitom, in proračun posodobiti. Največ denarja v njem je namenjenega kmetijstvu in pomoči manj razvitim. Tudi Avstrija sodi med bolj kritične, a z Dunaja v zadnjih dneh prihajajo spravljivejši toni. Francija sodi med bogatejše članice, a je velika prejemnica plačil za kmetijstvo. Po Oettingerjevih izračunih naj bi se proračun za kmetijstvo skrčil za pet odstotkov.
Francoska ministrica za evropske zadeve Nathalie Loiseau je bentila, da ne bodo sprejeli »radikalnega reza« pri plačilih kmetom. V Parizu niso zadovoljni, ker bodo Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Švedska kljub brexitu še pet let lahko imele popust na vplačila v proračun.
Zahtevajo, da naj se ob bruto nacionalnem dohodku vključujejo še druga merila za razdeljevanje evropskega denarja regijam.
Poljski državni sekretar Konrad Szymański se je pritoževal, da si v Uniji ne bi smeli privoščiti tolikšnih rezov, saj ti utegnejo na nekaterih področjih znašati tudi 30 odstotkov.
Povezovanje plačil s spoštovanjem vladavine prava, kot ga je predlagala evropska komisija, je označil za prisvajanje oblasti. Varšava še opozarja, da bi si evropska komisija morala prizadevati za več geografskega ravnotežja pri razdeljevanju denarja za inovacije.
Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth je nastopil s spravljivim tonom. Ugotavljal je, da je slišal pripravljenost za financiranje novih nalog, a ne za več prihodkov in znatne reze na področjih, kot sta kmetijstvo in strukturna politika. Opozoril je, da živimo v dramatično spremenjenem okolju, ko velike sile po svetu nočejo močne EU. »Morali bi razmisliti, da bi po lastni volji postali močnejši.« Nemčija zato zagovarja temeljito reformo proračuna. Zgolj večja učinkovitost in posodabljanje po njegovem mnenju nista dovolj.
Slovenija je pri komentarjih še bolj zadržana, ker čaka na izvedbene predloge Bruslja. Državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Iztok Mirošič je opozoril, da je Slovenija »zelo zaskrbljena« glede predlaganih rezov v koheziji in »zaskrbljena« glede načrtovanega zmanjšanja denarja za razvoj podeželja. V sedemletnem proračunu je za obe področji namenjenih okoli štiri milijarde evrov. Prejemki skupaj znašajo 5,3 milijarde.
Slovenija se že usklajujejo v okviru neuradne skupine vzhodnih in južnih držav, poimenovane »prijateljice kohezije«.
Med obema ognjema je evropski komisar za proračun, Nemec Günther Oettinger. Ko je članicam predstavljal predlog za obdobje 2021–2027, je govoril predvsem o posodabljanju in poenostavljanju programov. Zaradi številnih novih nalog Unija potrebuje več denarja. Finance v uspešnem programu Erasmus + naj bi podvojili na 30 milijard evrov, sredstva za raziskovalni program Obzorje bi zvišali za 50 odstotkov na skoraj sto milijard evrov. Oettinger želi, da bi bil proračun čim prej spravili pod streho.
Manjša EU, manjši proračun
»Predlagani proračun je veliko prevelik,« je opozoril finski minister za evropske zadeve Sampo Terho. Enako je razmišljanje številnih severnih članic, ki želijo, da ima EU, ki bo z brexitom manjša, posledično tudi manjši proračun.
Danska, Nizozemska in Švedska zahtevajo, da bi morali izkoristiti priložnost, ki je nastala z brexitom, in proračun posodobiti. Največ denarja v njem je namenjenega kmetijstvu in pomoči manj razvitim. Tudi Avstrija sodi med bolj kritične, a z Dunaja v zadnjih dneh prihajajo spravljivejši toni. Francija sodi med bogatejše članice, a je velika prejemnica plačil za kmetijstvo. Po Oettingerjevih izračunih naj bi se proračun za kmetijstvo skrčil za pet odstotkov.
Francoska ministrica za evropske zadeve Nathalie Loiseau je bentila, da ne bodo sprejeli »radikalnega reza« pri plačilih kmetom. V Parizu niso zadovoljni, ker bodo Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Švedska kljub brexitu še pet let lahko imele popust na vplačila v proračun.
Infografika: Delo
Zahtevajo, da naj se ob bruto nacionalnem dohodku vključujejo še druga merila za razdeljevanje evropskega denarja regijam.
Poljski državni sekretar Konrad Szymański se je pritoževal, da si v Uniji ne bi smeli privoščiti tolikšnih rezov, saj ti utegnejo na nekaterih področjih znašati tudi 30 odstotkov.
Povezovanje plačil s spoštovanjem vladavine prava, kot ga je predlagala evropska komisija, je označil za prisvajanje oblasti. Varšava še opozarja, da bi si evropska komisija morala prizadevati za več geografskega ravnotežja pri razdeljevanju denarja za inovacije.
Nemčija podpira temeljito reformo proračuna
Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth je nastopil s spravljivim tonom. Ugotavljal je, da je slišal pripravljenost za financiranje novih nalog, a ne za več prihodkov in znatne reze na področjih, kot sta kmetijstvo in strukturna politika. Opozoril je, da živimo v dramatično spremenjenem okolju, ko velike sile po svetu nočejo močne EU. »Morali bi razmisliti, da bi po lastni volji postali močnejši.« Nemčija zato zagovarja temeljito reformo proračuna. Zgolj večja učinkovitost in posodabljanje po njegovem mnenju nista dovolj.
Slovenija zadržana
Slovenija je pri komentarjih še bolj zadržana, ker čaka na izvedbene predloge Bruslja. Državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Iztok Mirošič je opozoril, da je Slovenija »zelo zaskrbljena« glede predlaganih rezov v koheziji in »zaskrbljena« glede načrtovanega zmanjšanja denarja za razvoj podeželja. V sedemletnem proračunu je za obe področji namenjenih okoli štiri milijarde evrov. Prejemki skupaj znašajo 5,3 milijarde.
Slovenija se že usklajujejo v okviru neuradne skupine vzhodnih in južnih držav, poimenovane »prijateljice kohezije«.
