Priprava nove bruseljske strategije za obnovo zamrznjenega dialoga
Nov šef evropske diplomacije Josep Borrell na prvem obisku v Srbiji in na Kosovu ne more veliko ponuditi Zahodnemu Balkanu.
Na Balkanu in v EU nihče ne pričakuje od novega šefa evropske diplomacije, da bo že na prvem obisku v Prištini in Beogradu razkril načrt za rešitev zamrznjenega dialoga Srbije s Kosovom. Bruselj v regiji ne govori z enim glasom, saj države članice EU še nimajo skupne vizije o zunanji in varnostni politiki.
Visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella, ki je danes obiskal Prištino, je pričakalo brezvladje. Mandatar za sestavo nove vlade Albin Kurti, ki ima do 4. februarja rok za predstavitev kabineta, ni dosegel dogovora o vladajoči koaliciji njegove Samoopredelitve z Demokratsko zvezo Kosova Ise Mustafa. Večina parlamentarnih strank hkrati nasprotuje rešitvi, da bi predsednik Hashim Thaçi nadaljeval dialog z Beogradom na predsedniški ravni.
Preboja tudi ne more prinesti jutrišnji obisk Borrela v Beogradu, ki je že sredi predvolilne kampanje za parlamentarne volitve. Njegovo srečanje s predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki pogujuje nadaljevanje diloga s Prištino z ukinitvijo carin na srbsko blago, in predstavniki političnih strank in civilne družbe, je spoznavanje terena, na katerem EU kljub zamrznitvi širitve še ni izgubila vpliva.
V Bruslju so prepričani, da bo tako tudi ostalo, čeprav se zavedajo vpliva Moskve na Beograd in Washingtona na Prištino. Po njihovem bo Borrell ostal glavni pogajalec, ne glede na to, da je ameriška administracija že razglasila zmago zaradi prvih korakov k obnovi letalske linije in železniškega prometa med Beogradom in Prištino.
Tudi Borrell meni, da ZDA in predsednik Donald Trump ne bodo prevzele vodilne vloge v reševanju odnosov med Srbijo in Kosovom. Poznavalci tudi svarijo, da sta napovedana sporazuma še daleč od njihove izvedbe, ker bosta naletela na enake ovire kot že doseženi sporazumi v okviru bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov Beograda s Prištino.
EU ne bo ohranila svojega vpliva, če Berlin in Pariz ne bosta dosegla soglasja o vprašanjih, ki zagotavljajo stabilnost in varnost na Zahodnem Balkanu. Beograd in Priština sta bila pripravljena sprejeti kompromise in skupne rešitve, ker sta računala na hitrejše približevanje EU. Ker se je perspektiva članstva odmaknila v daljno prihodnost, bo glavna Borrelova naloga odpravljanje blokad, kot je francoska zahteva spremembe metodologije širitvene politike.
Visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella, ki je danes obiskal Prištino, je pričakalo brezvladje. Mandatar za sestavo nove vlade Albin Kurti, ki ima do 4. februarja rok za predstavitev kabineta, ni dosegel dogovora o vladajoči koaliciji njegove Samoopredelitve z Demokratsko zvezo Kosova Ise Mustafa. Večina parlamentarnih strank hkrati nasprotuje rešitvi, da bi predsednik Hashim Thaçi nadaljeval dialog z Beogradom na predsedniški ravni.
ZDA naj ne bi vodile igre
Preboja tudi ne more prinesti jutrišnji obisk Borrela v Beogradu, ki je že sredi predvolilne kampanje za parlamentarne volitve. Njegovo srečanje s predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki pogujuje nadaljevanje diloga s Prištino z ukinitvijo carin na srbsko blago, in predstavniki političnih strank in civilne družbe, je spoznavanje terena, na katerem EU kljub zamrznitvi širitve še ni izgubila vpliva.
V Bruslju so prepričani, da bo tako tudi ostalo, čeprav se zavedajo vpliva Moskve na Beograd in Washingtona na Prištino. Po njihovem bo Borrell ostal glavni pogajalec, ne glede na to, da je ameriška administracija že razglasila zmago zaradi prvih korakov k obnovi letalske linije in železniškega prometa med Beogradom in Prištino.
Stabilnost in varnost Balkana
Tudi Borrell meni, da ZDA in predsednik Donald Trump ne bodo prevzele vodilne vloge v reševanju odnosov med Srbijo in Kosovom. Poznavalci tudi svarijo, da sta napovedana sporazuma še daleč od njihove izvedbe, ker bosta naletela na enake ovire kot že doseženi sporazumi v okviru bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov Beograda s Prištino.
EU ne bo ohranila svojega vpliva, če Berlin in Pariz ne bosta dosegla soglasja o vprašanjih, ki zagotavljajo stabilnost in varnost na Zahodnem Balkanu. Beograd in Priština sta bila pripravljena sprejeti kompromise in skupne rešitve, ker sta računala na hitrejše približevanje EU. Ker se je perspektiva članstva odmaknila v daljno prihodnost, bo glavna Borrelova naloga odpravljanje blokad, kot je francoska zahteva spremembe metodologije širitvene politike.
