Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Po smrtonosni nesreči v Lizboni: katere so bile še najhujše tragedije vzpenjač

Na Portugalskem je danes dan žalovanja po nesreči vzpenjače Gloria, v kateri je umrlo 16 ljudi. Katere so bile še podobne nesreče v preteklosti?
Preiskave o tem, zakaj se je zgodila tragična nesreč vzpenjače Gloria, še potekajo. FOTO: Patricia De Melo Moreira/AFP
Preiskave o tem, zakaj se je zgodila tragična nesreč vzpenjače Gloria, še potekajo. FOTO: Patricia De Melo Moreira/AFP
R. I., STA
4. 9. 2025 | 10:21
4. 9. 2025 | 15:19
10:39

V Lizboni, kjer je včeraj v nesreči vzpenjače Gloria po zadnjih podatkih umrlo 16 ljudi, najmanj 21 pa je poškodovanih, od tega več huje, je danes dan žalovanja.

Policija pravi, da sodeluje z družbo, ki upravlja vzpenjačo Gloria, da bi ugotovila, kdo je bil na krovu in kaj je povzročilo nesrečo, poroča BBC. Lokalni mediji sicer poročajo, da se je kabel vzdolž železniške proge zrahljal, zaradi česar je vzpenjača izgubila nadzor. Portugalski mediji poročajo, kot piše BBC, da je preiskavo začelo tudi državno tožilstvo. V izjavi so za tiskovno agencijo Lusa dejali, da izvajajo potrebne postopke v okviru svojih pooblastil, zlasti za zavarovanje dokazov, z navodili in v sodelovanju s policijskimi agencijami. 

Pristojne oblasti so torej sprožile preiskavo dogodka in poudarjajo, da je za zdaj prezgodaj govoriti o vzroku. Incident preiskuje tudi upravljavec vzpenjače, družba Carris, ki je v izjavi v sredo zagotovila, da so dosledno spoštovali vse protokole vzdrževanja. Vodja podjetja Pedro Bogas je na prizorišču nesreče še dejal, da vzdrževalna dela na vzpenjači že 14 let opravlja zunanji izvajalec.

Župan Lizbone Carlos Moedas je dogodek označil za tragedijo, kakršni njihovo mesto še ni bilo priča. Predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa je izrazil sožalje in solidarnost z družinami, ki jih je prizadela ta tragedija. Sožalje sta izrazila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta in nekdanji župan Lizbone Antonio Costa.

Sožalje je izrekel tudi slovenski politični vrh »Moje iskreno sožalje družinam žrtev tragične nesreče vzpenjače v Lizboni. V tem trenutku žalosti Slovenija solidarno stoji ob strani Portugalski in njenim ljudem,« je na omrežju X zapisala predsednica Nataša Pirc Musar.

»Iskreno sožalje prebivalcem Portugalske po tragediji vzpenjače Gloria. Moje misli so z bližnjimi žrtev, ranjenim želim hitro okrevanje,« pa je sporočil premier Robert Golob. Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je poškodovanim zaželela hitro okrevanje. »Globoko smo užaloščeni zaradi izgube preveč življenj v tragični nesreči v Lizboni. Naše misli so s portugalskim ljudstvom,« je zapisala na omrežju X.

Na fotografijah in posnetkih na družbenih medijih je videti skorajda popolnoma uničen živo rumen vagon znamenite 140 let stare vzpenjače. Glede na opise očividcev, ki jih navajajo portugalski mediji, je vagon po tirih drvel brez nadzora, s polno hitrostjo in brez zavor. Z vso močjo je menda nato treščil v pročelje ene od stavb in se raztreščil, poročanje povzemajo tuje tiskovne agencije in BBC.

Vzpenjače so v Lizboni priljubljen način potovanja po strmih ulicah mesta. Vzpenjača Gloria je ena najbolj znanih turističnih znamenitosti v prestolnici, ki je začela delovati leta 1885. Tri desetletja kasneje so jo priklopili na elektriko, piše francoska tiskovna agencija AFP. FOTO: Patricia De Melo Moreira/AFP
Vzpenjače so v Lizboni priljubljen način potovanja po strmih ulicah mesta. Vzpenjača Gloria je ena najbolj znanih turističnih znamenitosti v prestolnici, ki je začela delovati leta 1885. Tri desetletja kasneje so jo priklopili na elektriko, piše francoska tiskovna agencija AFP. FOTO: Patricia De Melo Moreira/AFP

Trije milijoni potnikov na leto

Železnica, ki povezuje središče Lizbone z zgornjim delom mesta, je priljubljena med turisti. Februarja 2002 je bila vzpenjača Gloria razglašena za nacionalni spomenik. Prometni sistem, ki ga sestavljajo vagoni, ki vozijo po žičnici in prevažajo potnike na velik hrib iz okrožja Baixa v sosesko Bairro Alto, je bil prvič odprt leta 1885. Gloria je ena od treh vzpenjač v Lizboni in je priljubljena tako med turisti kot domačini. Vsako leto prepelje več kot tri milijone potnikov, je poročal Times.

Med smrtnimi žrtvami je zaposleni pri podjetju, ki upravlja vzpenjačo, in je bil zaposlen kot zavorni mehanik. Po poročanju lokalnih medijev je v nesreči umrl tudi nemški državljan, njegova žena je v kritičnem stanju v bolnišnici, njun triletni sin pa je bil v nesreči lažje poškodovan. Oblasti še niso potrdile identitete umrlih v nesreči, poroča britanski BBC.

Po neuradnih podatkih so med smrtnimi žrtvami tudi tujci, med poškodovanimi pa je najmanj 11 tujih državljanov. Z slovenskega zunanjega ministrstva so za STA sporočili, da spremljajo razmere in so v stiku s portugalskimi oblastmi, od katerih »še pričakujejo informacije glede identitete žrtev«. Dodali so, da se nanje doslej ni obrnil noben slovenski državljan.

Nesreča v Lizboni je ena hujših v zadnjem času. Čeprav število žrtev ni najvišje v zgodovini, je tragedija nazoren opomin na potrebo po strogi varnosti in rednih pregledih. In katere so še najhujše podobne nesreče, ki so se zgodile v preteklosti?

2000: Kaprun v Avstriji, 155 mrtvih

11. novembra 2000 se je v Avstriji v smučarskem središču Kaprun zgodila ena najhujših nesreč zobate železnice, v kateri je umrlo 155 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, 12 ljudi je preživelo. Moderna smučarska povezava je bila do tistega dne avstrijski ponos.

Več kot tisoč smučarjev in deskarjev je 11. novembra 2000 nestrpno pričakovalo odprtje smučarske sezone na ledeniku Kitzsteinhorn, kjer je v nekoliko okrnjeni obliki mogoče smučati vse leto. A se je vožnja iz vasice Kaprun do ledenika v jutranjih urah sprevrgla v tragedijo.

Od vznožja do ledenika so smučarji lahko izbirali med klasično kabinsko žičnico ali 3,8 kilometra dolgo vožnjo z modernim vlakom, ki je trajala le devet minut. Toda vlak, ki je s spodnje postaje proti vrhu speljal ob 9.02, ni nikoli prišel na cilj.

Kaprun FOTO: Calle Toernstroem/Reuters
Kaprun FOTO: Calle Toernstroem/Reuters

Vlak so zajeli ognjeni zublji, predor pa je deloval kot dimnik, kar je ustvarilo idealne razmere, da je iz malega ognja nastal uničujoč požar, smrtonosni dim pa se je nevarno širil. Najhujšo tovrstno nesrečo v Avstriji in Evropi v zadnjih nekaj desetletjih je, kot je ugotovila posebna preiskovalna skupina, povzročil okvarjen grelnik v spodnji kabini. Ta niti ni bil primeren za takšno napravo in se je pregrel. Ko je nanj kapljalo zavorno olje iz cevi, je iz malega ognja nastal požar.

Med žrtvami je bilo 92 Avstrijcev, 37 Nemcev, deset Japoncev, osem Američanov, štirje Slovenci, dva Nizozemca, Britanec in Čeh. Četrtina žrtev je bila otrok in najstnikov. Mnoge so na podlagi analize DNK lahko identificirali šele več tednov po nesreči.

1976: Nesreča žičnice v Cavaleseju v Italiji, 43 mrtvih 

Najsmrtonosnejša nesreča žičnice v zgodovini, ki je terjala življenja triinštiridesetih ljudi, se je zgodila 9. marca 1976 v Italiji v bližini smučarskega središča Cavalese. Kot navaja spletna stran Worldatlas, se je incident zgodil, ko se je žičnica spuščala z gore Cermis, takrat pa se je pretrgala njena jeklena nosilna vrv in žičnica je padla 200 metrov po pobočju.

Žičnica je zdrsnila 106 metrov, preden je končno pristala na travniku. Vrh žičnice je bil popolnoma zdrobljen, ko je tritonska nadzemna konstrukcija žičnice udarila v njeno streho. Umrlo je triinštirideset ljudi, vključno s 15 otroki in dvema oskrbnikoma žičnice. Preživela je le 14-letna deklica iz Milana, ki je bila na šolskem izletu.

Večina žrtev te nesreče so bili Zahodni Nemci. V žičnici je bil en francoski državljan, 21 Nemcev, 11 italijanskih potnikov in sedem Avstrijcev. Preiskava je pokazala, da se je nesreča zgodila, ko je močan veter povzročil križanje premičnih in stacionarnih kablov, zaradi česar sta drug drugega pretrgala. Nesrečo bi lahko preprečili, če bi bil vklopljen sistem za samodejno ustavljanje vlakov, še navaja omenjena spletna stran.

2021: Nesreča pod vrhom Mottaroneja v Italiji, 14 mrtvih

23. maja 2021 se je žičniška gondola na žičnici Stresa–Alpino–Mottarone snela s kabla, ko se je ta zataknil približno sto metrov pod vrhom Mottaroneja, gore blizu jezera Maggiore v severni Italiji. V nesreči je umrlo 14 ljudi.

Na posnetkih je bilo videti kabino žičnice, ki je bila že v bližini postaje na vrhu približno 1500 metrov visoke gore Mottarone, ko se je nenadoma strgal kabel in je zgrmela proti dolini. 15 potnikov je pri tem vrglo iz kabine, ta pa je na koncu popolnoma uničena obvisela na drevesu. Nesrečo je preživel le petletni deček, ki je izgubil starše in brata.

1983: Nesreča singapurske žičnice, sedem mrtvih

29. januarja 1983 sta se dve žičnici singapurskega sistema žičnic zrušili 55 metrov globoko v morje, pri čemer je umrlo sedem ljudi. Nesreča se je zgodila, ko se je vrtalni stroj panamske naftne ploščadi z imenom Eniwetok med vleko zapletel v kabel, ki je potekal med postajama Sentosa in Jardine Steps, in ga pretrgal. Trinajst potnikov je ostalo ujetih tudi v štirih drugih žičnicah, ki so vozile po progi.

1996: Kanada, ena smrtna žrtev

Oktobra 1996 se je zgodila nesreča na stari quebeški vzpenjači v Kanadi, ki povezuje zgornje in spodnje mesto. Britanka je umrla, ko se je pretrgal kabel in zasilna zavora ni zmogla ustaviti kabine, preden je ta trčila v spodnjo postajo. Zaradi te usodne nesreče je bila vzpenjača zaprta in v celoti prenovljena s sodobno tehnologijo. Ponovno je bila odprta leta 1998.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine