Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Prizori iz Ceute postali orožje skrajne desnice, Italija uvedla mejni nadzor

V Maroko se je že vrnilo več kot 48.000 od približno 50.000 migrantov, ki so v zadnjih dneh vstopili v Ceuto.
Ceuta, kjer na 18 kvadratnih kilometrih živi 84.000 prebivalcev, je prihodov migrantov vajena, toda četrtkovemu dogajanju ni bila kos. FOTO: AFP
Ceuta, kjer na 18 kvadratnih kilometrih živi 84.000 prebivalcev, je prihodov migrantov vajena, toda četrtkovemu dogajanju ni bila kos. FOTO: AFP
31. 7. 2026 | 19:13
31. 7. 2026 | 21:14
11:39

Španska enklava Ceuta, stisnjena ob Gibraltarsko ožino, ki ločuje Afriko od Evrope, je dobila podobo velikega improviziranega prenočišča. Število ljudi v mestu se je povečalo za več kot polovico, potem ko so ga v zadnjih dneh preplavile nepregledne množice migrantov. Po ocenah španskih oblasti jih je iz Maroka po kopnem, predvsem pa po morju, nezakonito vstopilo okoli 50.000, glavnina v vsega 24 urah. Najmanj 57 ljudi je pri tem izgubilo življenje. Nenadzorovano prehajanje meje je sprožilo žolčne odzive protimigrantske desnice.

Prizori na meji so bili kaotični. Množica migrantov je ob pasivnosti maroške žandarmerije iz Fnideqa, ki leži v neposredni bližini meje, krenila proti Tarajalu, kjer se 25 metrov dolg in šest metrov visok valobran zajeda v morje ter ločuje ozemlji obeh držav. Nekateri so ga ob oseki obšli po ozkem pasu kopnega, večina pa se je na špansko stran prebila po morju. Med prišleki so prevladovali mladi moški in fantje, opaziti pa je bilo tudi družine z otroki in nosečnice.

Med prišleki so prevladovali mladi moški in fantje, opaziti pa je bilo tudi družine z otroki in nosečnice. FOTO: Fabian Bimmer/Reuters
Med prišleki so prevladovali mladi moški in fantje, opaziti pa je bilo tudi družine z otroki in nosečnice. FOTO: Fabian Bimmer/Reuters

Ceuta, kjer na 18 kvadratnih kilometrih živi 84.000 prebivalcev, je prihodov migrantov vajena, toda četrtkovemu dogajanju ni bila kos. Lokalne oblasti množičnega prihoda niso mogle zajeziti, sprejemne zmogljivosti so bile preobremenjene, okoli centra za začasno nastanitev pa so zrasla improvizirana taborišča. Številni so noč preživeli v parkih, na pločnikih, plažah in drugih javnih prostorih, drugi so brez osebnih stvari tavali po mestu ter iskali hrano in oblačila.

Da bi okrepil varovanje enklave, je Madrid v Ceuto poslal vojaške in policijske okrepitve ter brezpilotne letalnike. Španija in Maroko naj bi se obenem dogovorila o tesnejšem usklajevanju in čim hitrejšem vračanju vseh, ki so v enklavo vstopili nezakonito. Afriški del države je danes obiskal tudi premier Pedro Sánchez, ki je množični prihod migrantov označil za »kršitev in napad na ozemeljsko celovitost Španije« ter zagotovil, da bo vlada za ohranitev javnega reda in varnosti prebivalcev uporabila »vsa sredstva države«.

Maroški vzvod za izsiljevanje

Četrtkovi prizori so spominjali na tiste iz leta 2021, ko je Maroko približno 10.000 migrantom omogočil prehod v Ceuto, potem ko je izvedel, da je Španija na skrivaj sprejela na zdravljenje voditelja Fronte Polisario Brahima Galija. Rabat, ki Zahodno Saharo šteje za del svojega ozemlja, je to razumel kot resno provokacijo in odgovoril z izsiljevanjem.

INFOGRAFIKA: Delo 
INFOGRAFIKA: Delo 
  Maroški kralj Mohamed VI. po besedah direktorja madridskega Inštituta za študije konfliktov in humanitarno delovanje (IECAH) Jesúsa Núñeza migracijske tokove razume kot vzvod za doseganje političnih, gospodarskih, diplomatskih, vojaških ali drugih koristi. Kakor je ocenil za nacionalno televizijo TVE, se sedanje dogajanje skoraj zagotovo ne bi moglo zgoditi brez neposredne vpletenosti maroške vlade. Tihotapske mreže sicer izkoriščajo obup ljudi, toda odločitev, ali bodo maroške varnostne sile takšno početje preprečile ali dopustile, je v rokah oblasti.

Med možnimi povodi, ki bi lahko tokrat razburili Rabat, se v španskih političnih analizah najpogosteje omenja nedavni obisk premiera Pedra Sáncheza v Alžiru. Maroko in Alžirija sta že dolgo tekmeca za prevlado v Magrebu, njune odnose pa dodatno obremenjujeta spor glede Zahodne Sahare in vse ostrejša oboroževalna tekma. V njej je španska soseda, kakor je izpostavil Núñez, v tesnem sodelovanju z ZDA in Izraelom v zadnjih letih občutno okrepila svoj položaj.

Ceuto je danes obiskal tudi premier Pedro Sánchez. FOTO: Jorge Guerrero/Afp
Ceuto je danes obiskal tudi premier Pedro Sánchez. FOTO: Jorge Guerrero/Afp

V Madridu zavračajo vzporednice z letom 2021. Kot je danes poudaril Sánchez, je bila komunikacija z maroškimi oblastmi tokrat ves čas redna, tekoča in konstruktivna. Aktualno dogajanje je povezal z »interesno« razlago sodbe španskega vrhovnega sodišča izpred nekaj tednov, ki so jo po njegovih besedah izkoristile tihotapske mreže. Sodišče je odločilo, da zakon ne dovoljuje takojšnjega vračanja ljudi, ki so v Ceuto ali Melillo prišli po morju. Brez individualne obravnave je mogoče zavrniti le tiste, ki skušajo mejo prestopiti čez postavljene mejne ovire, kakršna je ograja.

Trump: Zapomnite si ta prizor

V opozicijski Ljudski stranki (PP) so odgovornost za krizo pripisali Sánchezu in njegovi migracijski politiki, odziv vlade pa označili za prepozen in nezadosten. Prvi mož konservativcev Alberto Núñez Feijóo je zahteval obsežnejšo napotitev varnostnih sil, razglasitev izrednih razmer in takojšnjo spremembo zakonodaje, ki bi omogočila zavračanje tudi pri prihodih po morju. Podobne argumente je bilo slišati tudi iz vrst radikalno desnega Voxa. Predsednik Santiago Abascal je zatrdil, da migranti ne bežijo ne pred vojnami ne pred revščino, odgovornost za »invazijo« pa v celoti pripisal premieru, pri čemer se je skliceval na nedavno izredno regularizacijo tujcev brez urejenega statusa, za katero je zaprosilo skoraj 1,2 milijona ljudi.

Kritike na račun španske vlade, ki odstopa od prevladujočega protipriseljenskega razpoloženja v Evropi, so prišle tudi iz drugih evropskih prestolnic. Italija je pozno popoldne uresničila napoved in začasno prekinila izvajanje schengenskega sporazuma o prostem pretoku ljudi s Španijo. Ukrep bo veljal za potnike, ki med državama potujejo z letalom ali ladjo, vendar po zagotovilih italijanskega notranjega ministrstva ne bo vplival na potovanja španskih in drugih državljanov EU v Italijo. Na razmislek o podobnem koraku sta pred tem namignili tudi Finska in Danska, medtem ko so se v Parizu odločili za poostritev nadzora na meji s Španijo.

Večina migrantov se je že vrnila v Maroko. FOTO: Fabian Bimmer/Reuters
Večina migrantov se je že vrnila v Maroko. FOTO: Fabian Bimmer/Reuters

Svoje je prav tako pristavil ameriški predsednik Donald Trump, ki je prizore iz Ceute uporabil kot svarilo pred morebitno vrnitvijo demokratov na oblast. »Grozljivo je. Zapomnite si ta prizor. Čez tri leta bomo to mi, če zmaga napačna stran,« je dejal za Fox News. Takšno retoriko so ubrali tudi njegovi politični somišljeniki v Evropi. Sopredsednica skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alice Weidel je trdila, da je bila Ceuta zaradi množičnega prihoda iz Maroka »čez noč opustošena«, ter opozorila, da bi bila Nemčija lahko cilj večine migrantov. Češki premier Andrej Babiš pa je krizo pripisal španski politiki regularizacije in zatrdil, da »migranti nadomeščajo Špance«.

V Madridu so zanikali navedbe, da je krizo povzročila nedavna regularizacija priseljencev, saj ljudje, ki so vstopili v Ceuto, zanjo ne izpolnjujejo pogojev. Ob tem so se zahvalili za evropsko podporo in posvarili pred demagoškim ter strankarskim izkoriščanjem razmer.

Razmere so se danes začele umirjati. Pritisk na mejo je popustil, iz Ceute pa se je na maroško stran začelo vračati vse več migrantov. Po podatkih notranjega ministrstva se jih je do zaključka Delove redakcije vrnilo že več kot 48.000 od približno 50.000, ki so v enklavo vstopili nezakonito. Španski zunanji minister José Manuel Albares je na omrežju x poudaril, da iz Ceute in Melille ni mogoče odpotovati na Iberski polotok brez identifikacije pri policijskem nadzoru. »Celovitost schengenskega območja je v celoti zagotovljena. Dovolj je namernega ustvarjanja zmede,« je dodal.

____________________

/ Foto Delo
/ Foto Delo
 Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine